Največ za ustno zdravje in higieno lahko naredimo sami. Preverite, kako.
Umivanje zob
- Umivanje zob je veščina, ki se je naučimo. Enako velja za pisanje, pletenje ...
- Naše učenje na tem področju je bilo v mladosti neustrezno – navadno zgolj teoretično in večinoma enkratno (rožnate tabletke = bilo nam je nerodno, namesto da bi nas poučili, naj si na bolj rožnato obarvanih mestih prihodnjič bolje ščetkamo ipd.)
- Zato smo bili pri zobozdravniku redno že z mlečnimi zobmi in nadaljevali po 'krajšem premoru', ko so nam stalni zobje še rasli in so še zdržali nekaj let, preden jih je površno čiščenje znova načelo.
- Že od malega imamo tako tudi strah pred zobozdravnikom.
- Marsikdo z bolečim(i) zobom(i) in dlesnimi čaka predolgo.
- Ni pomembno, kako dolgo si ščetkamo zobe, ampak kako in s kakšnimi pripomočki. Zobne ščetke lahko očistijo le 70 % zobnih površin – s preostalimi 30 % pa učinkovito opravijo le medzobne ščetke, ki morajo biti ustreznih velikosti, da se prilegajo posameznim medzobnim prostorom in dosežejo vse kotičke; navadno potrebujemo dve velikosti medzobnih ščetk; dovolj je, da z njima v medzobni prostor z enim potiskom sežemo le enkrat.
- Uporabiti je treba kakovostne pripomočke – predvsem zobno in medzobne ščetke.
- Pri zobni ščetki je dobro, da izberemo takšno z več tisoč tankimi, gosto vpetimi in finimi ščetinami, ki bodo neboleče posegle tudi v rob med zobom in dlesnijo.
- Pri izbiri medzobnih ščetk pa je pomembno, da se prilegajo posameznim medzobnim prostorom in dosežejo vsa težko dostopna mesta. Ob tem je dobro, da imajo mehke ščetine in tanko, a čvrsto žično jedro, pozorni pa moramo biti tudi na ustrezno velikost: če so premajhne, z njimi čiščenje ni dovolj učinkovito, če so prevelike, pa lahko poškodujejo dlesni.
Vsekakor je treba vsaj enkrat ali dvakrat na leto tudi na pregled k zobozdravniku.
Paradontoza – vnetje (in propadanje) dlesni
Temeljito ščetkanje vseh 7 (ne samo 5) površin zoba preprečuje karies ter vnetja obzobnih tkiv.
Glavni povzročitelji parodontalne bolezni so mikroorganizmi, ki so ves čas prisotni v naših ustih. Lepijo se na zobe in dlesni ter lahko povzročijo vnetje dlesni, če jih vsak dan znova ne odstranimo mehansko.
S kopičenjem bakterij na zobeh nastajajo mehke zobne obloge ali zobni plak, v katerem so ugodni pogoji za njihovo razmnoževanje. Bakterije s svojimi strupi poškodujejo mehka tkiva. Poleg tega se ob vnetnem procesu aktivira človekov zaščitni imunski sistem, ki sicer poskuša omejiti vnetje, vendar pa z vnetnimi mediatorji, ki se sproščajo ob tem, povzroči propad lastnih tkiv.
Kot prvi znak vnetja dlesni se pojavi krvavitev. To je torej zanesljiv znak, da obzobna tkiva niso več zdrava = znak za alarm.
Poleg tega dlesen oteče, spremeni se ji tudi barva. Ljudje bi krvavitev iz dlesni morali obravnavati zelo resno, saj gre za bolezenski proces, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Morali bi se lotiti bolj rednega, temeljitega čiščenja zob in medzobnih prostorov.
Če se znaki vnetja kljub temu nadaljujejo, je treba obiskati svojega zobozdravnika. Ko je vneta samo dlesen, bolezen lahko zaustavimo in obzobna tkiva se lahko popolnoma pozdravijo. Če pa tega ne storimo, bolezen napreduje z vsemi svojimi posledicami: propad obzobnih tkiv in velika verjetnost nastanka sistemskih bolezni.
Zobni kamen
Zobni kamen so pravzaprav trde zobne obloge. Gre za mineralizirane mehke zobne obloge, ki zaradi soli, ki jih vsebuje naša slina, postanejo trde. Zobni kamen torej nastane takrat, ko mehke zobne obloge niso temeljito odstranjene, največkrat pa ga opazimo na robu med zobom in dlesnijo.
Zobni kamen ni samodejno dejstvo, ampak nekaj, kar lahko z rednim in temeljitim odstranjevanjem mehkih zobnih oblog in kakovostnimi pripomočki preprečimo. Dokler gre za mehke obloge, lahko ukrepamo kar sami in jih s temeljitim ščetkanjem z mehko zobno ščetko, predvsem z zelo majhnimi krožnimi gibi po robu med zobom in dlesnijo, ter z medzobno ščetko tudi odstranimo.
Če nismo prepričani o kakovosti svojega ščetkanja, lahko s posebnimi barvnimi tabletami ali tekočino vidimo, katera mesta na zobeh potrebujejo še posebej pozorno nego. Kadar gre za dvobarvni sistem, kot na primer pri tabletah in tekočini Plaquefinder, se bodo sveže mehke obloge obarvale rdeče, starejše pa vijoličasto. Slednje nam da vedeti, kje smo si sistematično slabše ščetkali zobe. Ker gre v obeh primerih za mehke zobne obloge, imamo priložnost, da napake odpravimo in se izognemo nastanku zobnega kamna, tako da več pozornosti pri ustni higieni namenimo slabše očiščenim predelom.
Kamen na kamen – odmik dlesni
Zobni kamen (mineralizirane mehke zobne obloge) se najpogosteje nabere na robu med zobom in dlesnijo ali pod njo, kjer lahko povzroča tudi največ nevšečnosti, ki lahko pripeljejo do resnih težav z dlesnimi. Zobni kamen je namreč eden od dejavnikov, ki pospešuje razvoj parodontalnih bolezni, ki po 30. letu starosti prevzamejo glavno vlogo med obolenji v ustni votlini.
Glede na mesto v ustih, kjer se zobni kamen največkrat nabere, ne čudi, da predstavlja največjo grožnjo prav dlesnim. Če se nabira nad dlesnijo, lahko povzroča gingivitis oziroma vnetje dlesni, pod dlesnijo pa lahko vodi do vnetja kosti in mehkih tkiv ali parodontitisa. Zobni kamen sam po sebi sicer ni nevaren, je pa zaradi svoje strukture in hrapave površine idealno oprijemališče za kopičenje novih mehkih zobnih oblog. Ker skupke bakterij ohranja v tesnem stiku s tkivom, ne čudi, da je zobni kamen dejavnik, ki poslabšuje stanje obzobnih tkiv.
Vloga ustnega higienika
- Naše ustno zdravje je povezano s sistemskim zdravjem, zato je dobra, redna in kakovostna ustna higiena ključna za ohranjanje splošnega zdravja. Zanjo najenostavneje poskrbimo sami – s pravilno tehniko čiščenja in kakovostnimi pripomočki.
- Pri tem nam je lahko v veliko pomoč ustni higienik, pomemben člen v zobozdravstveni preventivi, ki nas na to opozori, da lahko preprečimo marsikatero težavo, še preden se razvije.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
