Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je ta teden objavil, da se je v Evropski uniji v letu 2021 močno povečala pojavnost legioneloze. Zabeležili so preko deset tisoč primerov in poročali o 704 smrtih.
Kaj je legioneloza?
Gre za bolezen, ki jo povzroča bakterija legionela. Poznamo preko 50 vrst legionel, v Evropi pa je najpogostejša pneumophila serogrupa.
Bakterija se nahaja v vodi, pojavi pa se lahko tudi v klimatskih napravah. Legionele iz naravnega okolja lahko zaidejo v vodne sisteme, ki so namenjeni za oskrbo s pitno vodo, hlajenje (hladilni stolpi), v bazene s kopalno vodo, bazene z industrijsko vodo itd. Najbolje se razmnožujejo v topli vodi, zato jih je tudi tam največ. Do okužbe pride z vdihavanjem kapljic okužene vode.
S pitjem onesnažene vode se ne moremo okužiti, saj gre legionele v želodcu uniči želodčni sok. Pri NIJZ pa opozarjajo, da bi se s pitjem izjemoma lahko okužili bolniki z močno oslabljenim imunskim sistemom.
- Preberite tudi: Vas zebe v klimatiziranih prostorih? Pomagajte si TAKO
Simptomi bolezni
Simptomi se običajno pojavijo 2 do 10 dni po okužbi, v redkejših primerih pa tudi do 20 dni.
Po okužbi z legionelami se lahko razvijeta dve različni obliki bolezni: Pontiaška vročica ali legionarska bolezen.
Pontiaška vročica je lažja oblika okužbe, simptomi pa so precej podobni gripi: vročina, glavobol, bolečine v mišicah, bolečine v žrelu in nahod. Sama bolezen traja približno 2 - 7 dni in pri zdravih posameznikih nima hujših posledic.
Legionarska bolezen pa je bolj podobna pljučnici in lahko povzroči tudi resnejše težave. Pri starejših, kronično bolnih, pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom ter pri kadilcih bolezen pogosto prinaša zaplete, ki zahtevajo bolnišnično oskrbo. Poleg pljuč so prizadeti še drugi organi (npr. jetra, ledvice, možgani).
Prvi simptomi legionarske bolezni so utrujenost, izguba apetita, glavobol, bolečine v mišicah in povišana telesna temperatura, ki lahko celo preseže 40°C. Pojavijo se lahko tudi bolečine v trebuhu, driska, slabost in bruhanje. Za bolezen je značilen tudi suh kašelj in bolečine v prsnem košu ob globokem vdihu.
Legionarska bolezen nima posebnih kliničnih znakov, ki jo jasno razlikujejo od drugih vrst pljučnic, zato je za postavitev diagnoze potrebno narediti temu namenjene laboratorijske teste.
- Preberite si še: ZATO ne bi nikoli smeli spati s prižganim ventilatorjem!
Kakšno je stanje v Sloveniji?
Po podatkih, ki so dostopni na portalu NIJZ, smo od leta 2018 do leta 2021 skupno zabeležili 565 primerov legioneloze. Največ primerov, kar 196, je bilo leta 2019.
Pomembno pa je omeniti, da v številnih primerih okužba ni potrjena; sploh, če bolnik okreva hitro in brez zapletov, laboratorijske preiskave običajno niso potrebne. Zaradi tega je v resnici lahko več okužb, kakor jih beležimo v statističnih podatkih.
Po zadnjih podatkih ECDC so okužbe najpogostejše v Italiji, Franciji, Španiji in Nemčiji. Zaenkrat še ni potrjeno, zakaj je v letu 2021 prišlo do povečanega števila primerov, k temu pa bi lahko po oceni strokovnjakov prispevale spremembe v sistemu testiranja in nadzora, staranje prebivalstva, vzdrževanje vodovodnega sistema in celo spremembe v podnebju.
"Spremembe v podnebnih in vremenskih vzorcih po Evropi in svetu lahko vplivajo tudi na ekologijo legionele v okolju in izpostavljenost vodnim aerosolom, ki vsebujejo bakterije," so poudarili pri ECDC.
Legioneli se je težko izogniti, vsekakor pa je (sploh za ljudi s šibkejšim imunskim sistemom) pomembno, da smo previdni in dobro pozorni na simptome, ki bi lahko nakazovali na okužbo.
Prisluhnite podkastu z Borutom Pahorjem in Robertom Lešnikom, ki se je prebil v sam vrh znamke Mercedes:
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?