Zakaj vse več ljudi zboli za rakom še pred 65. letom? Strokovnjak razkriva, koliko je v resnici v vaših rokah in kako pravočasno ukrepati.
Vprašanje, ali bo nekdo zbolel za rakom še pred 65. letom starosti, je vse bolj aktualno. Kljub velikemu napredku medicine število obolelih iz leta v leto narašča, maligne bolezni pa se vse pogosteje pojavljajo tudi pri mlajših ljudeh. Strokovnjaki opozarjajo, da na tveganje ne vplivajo le dedni dejavniki, temveč v veliki meri tudi način življenja, okolje in pravočasno odzivanje na opozorilne znake bolezni.
Ne spreglejte:
Če se bodo trenutni trendi nadaljevali, bodo maligne bolezni do leta 2035 postale vodilni vzrok umrljivosti in bodo prehitele srčno-žilne bolezni. Razlogi so predvsem staranje prebivalstva, sodoben način življenja in dejstvo, da še vedno odkrijemo preveč rakavih obolenj prepozno.
Še bolj zaskrbljujoča je ocena, da bi lahko v prihodnjih desetletjih vsaka druga oseba dobila diagnozo raka pred 65. letom starosti, za portal zdravlje.kurir.rs opozarja srbski specialist internistične onkologije doc. dr. Zoran Andrić.
Diagnoza v Evropski uniji vsakih 11 sekund
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pravi, da v povprečju v Sloveniji za rakom zboli okoli 15.000 ljudi, umre pa jih več kot 6000. Podatki Onkološkega inštituta Ljubljana v Sloveniji so še bolj zaskrbljujoči: po njihovi oceni naj bi vsako leto za rakom zbolelo že več kot 19.000 ljudi.
V Evropski uniji nov primer raka diagnosticirajo vsakih 11 sekund, kar pomeni, da vsako minuto pet ljudi izve, da ima raka. Projekcije kažejo, da se bo do leta 2050 pojavnost bolezni podvojila, enako pa velja tudi za umrljivost, kar dodatno potrjuje razsežnost problema.
»Trenutno so srčno-žilne bolezni vodilni vzrok smrti s približno 32 odstotki, medtem ko maligne bolezni predstavljajo okoli 23 odstotkov. Pričakuje pa se, da bodo do leta 2035 rakava obolenja prehitela bolezni srca. Razlog je na eni strani napredek kardiološkega zdravljenja, ki zmanjšuje umrljivost, na drugi strani pa staranje prebivalstva, ki neizogibno prinaša več malignih bolezni,« poudarja dr. Andrić.
Ocenjuje se tudi, da bo v naslednjih desetletjih obstajalo 50-odstotno tveganje za obolenje do 65. leta.
»To ne pomeni, da bo zagotovo zbolela vsaka druga oseba, temveč da bo verjetnost obolevanja na ravni populacije bistveno večja kot danes. Kako rak sploh nastane, pa je tema za cel kongres. V osnovi gre vedno za genske mutacije. Danes lahko le okoli deset odstotkov novih primerov jasno povežemo z dednimi dejavniki. Z razvojem genetskih testiranj ocenjujemo, da bi imelo še dodatnih 20 do 30 odstotkov rakavih obolenj dedno osnovo, ki je trenutno še ne znamo odkriti. Tudi kadar te spremembe zaznamo, jih pogosto ne znamo ciljno zdraviti. Obstajajo, a njihov pravi pomen razumemo šele, ko se bolezen razvije,« pojasnjuje onkolog.
Kaj lahko storite sami
Genske mutacije niso zgolj dedne, temveč se lahko pridobijo tudi tekom življenja. Pri tem ima pomembno vlogo kumulativni vpliv okolja in dolgotrajna izpostavljenost škodljivim navadam, ki se z leti seštevajo.
»Prav zato je največ prostora za zmanjšanje tveganja v tem, kar lahko storite sami. Gre za skrb za vsakodnevne navade, za uravnoteženo prehrano, izogibanje kajenju in pretiranemu uživanju alkohola ter vzdrževanje zdrave telesne teže. To ni vedno enostavno, saj smo danes na vsakem koraku obdani s hrano in navadami, ki nam ne koristijo. Vemo pa, da debelost ne le povečuje tveganje za razvoj raka, temveč je povezana tudi s slabšo prognozo, zlasti pri raku dojk,« opozarja dr. Andrić.
Drugi ključni dejavnik, na katerega imate vpliv, je sekundarna preventiva oziroma presejalni programi. Organizirani presejalni pregledi lahko po besedah strokovnjakov preprečijo razvoj 30 do 50 odstotkov rakavih obolenj, ki bi bila sicer odkrita šele v razsejani, metastatski fazi.
»Ko bolezen odkrijemo zgodaj in jo operativno zdravimo, govorimo o ozdravitvi. V metastatski fazi pa lahko življenje le podaljšujemo z izjemno dragimi in izčrpajočimi terapijami. Zato so presejalni programi ključni. Države, ki imajo dobro organizirane programe za raka dojk, debelega črevesa in materničnega vratu, dosegajo bistveno boljše rezultate zdravljenja. Srbija je na tem področju še v začetni fazi,« dodaja doc. dr. Andrić.
Kot enega glavnih razlogov za pozno odkrivanje raka dr. Andrić izpostavlja tudi dejstvo, da ljudje pogosto prezrejo opozorilne znake, ki jim jih pošilja telo.
»Žal se prepogosto ne poslušamo. Bolečine, zbadanja, različna nelagodja so signali, ki jih telo pošilja, mi pa jih potiskamo na stran. Vzamemo protibolečinsko tableto, da nam bo lažje, in mislimo, da smo težavo rešili. Prav takšno odlašanje z diagnostiko pa pripelje do trenutka, ko so možnosti zdravljenja že močno omejene,« opozarja doc. dr. Zoran Andrić.
Vir: zdravlje.kurir.rs
