Še tole o pravilni prehrani – potem pa boste vedeli prav vse!

20. 3. 2019 | Vir: liza.aktivni.si
Deli
Še tole o pravilni prehrani – potem pa boste vedeli prav vse! (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Zares čudno je, da toliko ljudi sploh ne ve, kako naj se prehranjuje. 

To namreč ve prav vsako živo bitje na tem planetu. Zdi se, kot da smo tudi mi to nekoč znali, toda naši možgani so našli nove poti zapletanja stvari. Zdaj smo verjetno edini, ki se kar naprej sprašujemo, ali jemo prav ali ne. In pri tem pozabljamo na najpomembnejše – ne znamo prisluhniti lastnemu telesu in raje verjamemo raznim modnim prehranskim muham.

Vsakodnevno nas bombardirajo z novicami o pravilni prehrani, škodljivosti tega ali onega, beremo o dietah, ki najprej prepovedujejo eno živilo, čez nekaj mesecev pa že čisto drugo. Izbira hrane je težka, čeprav nam je popolnoma jasno, kaj jesti. Za lažji pregled smo najpogostejše dileme in odgovore strnili v nekaj najpogostejših vprašanj in mitov. Preberite jih vsakič, ko se vam bo zdelo, da se znajdete pred dilemo, kaj, kako in koliko jesti.

Na splošno pa velja: dobra vrsta prehrane je vsaka prehrana, ki se izogiba močno predelani hrani, velikim količinam mesa, velikim količinam polnomastnih mlečnih izdelkov, rafiniranim ogljikovim hidratom in dodanim sladkorjem, namesto tega pa je bogata z zelenjavo, sadjem, stročnicami, polnozrnatimi žiti, oreščki, semeni in navadno vodo.

Vegani, vegetarijanci ali vsejedci

Nobena študija še ni dokazala, da je samo eden od teh načinov prehrane najboljši za ljudi. In verjetno take študije tudi ne bo. Za zdravje je najboljša dieta tista, ki vsebuje veliko zelenjave, sadje, polnozrnata živila, stročnice, oreščke, semena in navadno vodo, ribe in morske sadeže, mlečne izdelke, jajca, meso in maščobe pa uživajte zmerno. Večkrat posezite po lokalno pridelanih živilih, ki niso pripotovala na vaš krožnik z drugega konca sveta. Ne pozabite tudi, kaj vse so jedle že naše babice. Le pri količinah pazite, zlasti če telesno niste ravno dejavni.

Sokovi za čiščenje organizma

Iztisnjeni sokovi niso ne škodljivi ne posebej nujni za zdravo prehrano. Še posebej mistificirana pa je njihova sposobnost čiščenja organizma. Telo se vsak dan prečisti samo – to je osnovna naloga jeter in ledvic in verjemite, da to znajo. Zato raje dobro poskrbite za zdravje svojih jeter, ledvic, črevesja in imunskega sistema. To je veliko boljše 'čiščenje' kot vsak sok. Jejte raznoliko hrano, ne kadite, telovadite, dovolj spite in se uspešno spopadajte s stresom.

Ketonska dieta je ključ do uspeha

Gre za obliko prehrane, v kateri se izogibamo ogljikovim hidratom, tako da telo energijo črpa iz zalog maščob. Za zdaj ni nobenega dokaza, da je ta vrsta prehrane uspešna na dolgi rok. Že mogoče, da boste z njeno pomočjo izgubili veliko kilogramov, toda to se bo zgodilo tudi na račun zdrave presnove.

Kaj je boljše – rastlinska prehrana z ogljikovimi hidrati ali prehrana z malo ogljikovimi hidrati z mesom?

Vsekakor je boljša prva, ker poskrbi tudi za dolgoživost in vitalnost. Toda pozabite na 'hidrate' in raje razmišljajte o tem, katera hrana je najboljša za vas. O ogljikovih hidratih in njihovi domnevni škodljivosti čivkajo že vrabci na strehi, vendar jih naše telo potrebuje. Ni zdrave prehrane brez njih. Je pa razlika, ali jih boste zaužili iz stročnic ali krofov.

Je prehrana bolj pomembna od vadbe, če želiš izgubiti kilograme?

Ja, veliko lažje je manj jesti, kot pa pokuriti kalorije, ki nam jih neprestano ponujajo v oglasnih poročilih. Za zdravje sta pomembni tako prehrana kot telesna vadba, najpomembnejše pa je vzdrževati ravnotežje. Toda če želite izgubiti težo, je pomembneje, da nadzirate kalorije, ki jih vnesete v telo, kot pa tiste, ki bi se jih radi znebili.

Kakšna hrana pomaga pri izgubi telesne teže?

Polnovredna, nepredelana rastlinska hrana. Najboljša je tista brez 'nalepk', iz ene same sestavine: na primer avokado, leča, borovnice, brokoli, mandlji in tako naprej. Ko prebirate sestavine na živilih, izberite tiste, za katere vam je popolnoma jasno, kaj boste pojedli.

Super živila

Če se prehranjujete raznoliko, za to vsekakor ni zaslužno samo eno živilo. Tako kot tudi eno samo živilo ne more popraviti pomanjkljive prehrane. Vsekakor se prehranjujte z živili, ki jih pridelamo v Sloveniji, in pozabite na hrano, ki prihaja od daleč in je še posebej eksotična.

Je avokado zdrav?

Na avokado glejte kot na oreščke: za zdravje je dober v zmernih količinah. Eden na dan je zagotovo dovolj. Vsebuje kar nekaj maščobe, toda to je dobra maščoba – kakor maščoba v olivah.

So probiotiki nujni za zdravo prehrano?

Probiotiki so nadomestki, ki pospešujejo obnavljanje zdravih mikrobiomov – kot bi na iztrošeno trato polagali visokokakovostno travo. Mikrobiomi so ekosistem različnih bakterij, ki čisto naravno uspevajo v našem prebavnem sistemu in na nas. So del nas – ko smo zdravi, se njihovo število hitro poveča (pomagate lahko s polnovredno hrano, minimalno predelano, večinoma rastlinsko, in s čisto navadno vodo).

Ali je možno, da je zamrznjena zelenjava bolj zdrava od sveže?

Če je zamrznjena na nizki temperaturi takoj po pobiranju, je to čisto možno. Zamrzovanje namreč ustavi staranje. Zagotovo pa je bolj zdrava zamrznjena domača zelenjava kot pa uvožena, ki je morala prestati dolgo potovanje in je na poti verjetno izgubila že vsa hranila.

So ribe res polne strupov, kot je recimo živo srebro?

Ribe so brez dvoma najbolj zdrave živalske beljakovine. Je pa res, da je v nekaterih ribah – še posebej velikih, kot so na primer tun, skuša, mečarica in morski pes – veliko več živega srebra kot v majhnih. Rib vsekakor ne boste jedli trikrat na dan. Glede na to, da ne pojemo več kot ene ribe na dan, ste lahko popolnoma brez skrbi.

Kje najdem najboljše antioksidante?

Jejte raznoliko zelenjavo in sadje in boste dobili vse antioksidante, ki jih potrebujete. Za zdaj ni trdnih dokazov, da so dodatki z antioksidanti zares tisti, ki pripomorejo k bolj zdravi prehrani. V naravni obliki jih najdete v kavi, čaju (še posebej belem in zelenem), temni čokoladi in kakavu, polnozrnatih žitaricah, stročnicah, oreščkih in rdečem vinu.

Kaj pa kava?

Kava ima pozitivne (budnost, rahlo okrepljeno pomnjenje) in tudi negativne učinke (potencialno povišanje srčnega utripa, krvnega tlaka in nespečnost). Z mlekom je še dodatna obremenitev za želodec. Mleko je tako ali tako priporočljivo predvsem za tiste, ki ste se rodili 'včeraj' – dobesedno.

Žitne ploščice namesto snickersa – v redu, kajne?

Niti ne – veliko 'zdravih' žitnih ploščic ima enako kalorično vrednost kot snickers. Eden velikih mitov moderne prehrane je, da vsebujejo veliko beljakovin, v resnici pa imajo veliko sladkorja. Bolje je, če pojeste jajce, pločevinko tunine, jogurt ali pa pest oreščkov.

Kaj pa jajca?

Čeprav smo zadnjih 30 let poslušali, da zvišujejo raven holesterola, ni čisto tako. Večina visokega holesterola v krvi ne prihaja iz holesterola v prehrani, temveč iz nasičenih in transmaščob.
Ključna je zmernost: 1 jajce na dan bo čisto dovolj.

Je sol res tako slaba za naše zdravje?

Preveč soli je zagotovo slabo za nas. 70 odstotkov soli zaužijemo v predelani hrani in z obroki v restavracijah. Te jedi so tudi polne rafiniranih ogljikovih hidratov, dodanih sladkorjev, nasičenih maščob in tudi soli. Že samo če boste zmanjšali vnos take hrane, boste naredili veliko za svoje telo.

Kaj pa sladkor?

Sladkor vsebuje veliko kalorij – in to predvsem praznih. Hitro preide v kri, kjer sproži izločanje inzulina. Visoke vrednosti inzulina povzročajo pridobivanje telesne teže, še posebej maščobo okoli trebuha, kjer je najbolj škodljiva. Sladkor poleg tega spodbudi tek in zato te hrane pojemo še več. To zelo vedo podjetja prehrambne industrije. Omejite uživanje predelane hrane in ne jejte jedi z dodanim sladkorjem, razen če to ni sladica.

Sladkor se skriva tudi v omakah za testenine, solatnih polivkah in celo v slanih prigrizkih. Nadomestki sladkorja so sicer boljši od sladkorja, še vedno pa slabši od polnovredne prehrane s hrano, ki že po naravi vsebuje manj sladkorja. Tudi pijače z umetnimi sladili zgolj zmotijo mikrobiome, kar je še en argument, da je bolje piti navadno vodo.

Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?