Spremembe v zgodnji fazi demence so lahko tako postopne, da jih pogosto zamenjamo za normalno staranje. Pravzaprav je nezmožnost prepoznavanja zgodnjih znakov najpogostejši razlog, za (pre)pozno diagnozo.
Demenca opisuje stanja, za katere je značilen upad kognitivnih funkcij – vključno s spominom, govornim izražanjem in sposobnostjo reševanja problemov. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence in po nekaterih podatkih predstavlja okoli 60 % vseh primerov.
Čeprav demenca ni normalen del staranja in lahko prizadene vsakogar, se tveganje vendarle povečuje s starostjo – v starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji, pišejo na strani www.spomincica.si.
Pri vsem tem pa je pomembna pravočasna diagnoza!
Na kaj morate torej biti pozorni?
Čeprav se specifični simptomi demence lahko razlikujejo od osebe do osebe, obstajajo nekateri pogosti zgodnji znaki, ki kažejo na prisotnost bolezni.
Ne spreglejte naslednjih znakov ...
Profimedia
Težave s spominom …
so seveda eden najprepoznavnejših in najpogostejših zgodnjih znakov. Toda vsi kdaj pozabimo ime osebe ali kje smo odložili ključe avtomobila. Naš spomin je tudi manj zanesljiv, ko smo pod velikim stresom ali tesnobni.
Ko pride do motenj v kratkoročnem spominu in začne vplivati na delo, družabno in domače življenje, pa je to lahko zgodnji znak demence.
Oseba ne le da izgublja stvari, temveč tudi pozabi, čemu so namenjene. Ali pozabi na preprosta gospodinjska opravila. Pojavijo se lahko tudi težave s spominjanjem nečesa, kar je pravkar videla na televiziji, medtem ko se bo lahko spomnila vseh podrobnosti dogodka, ki se je zgodil pred mnogimi leti.
Izguba spomina se lahko kaže tudi kot nezmožnost opravljanja rutinskih opravil, kot so oblačenje in sledenje receptu.
Težave s komunikacijo
Drug pogost zgodnji znak demence so težave z jezikom in komunikacijo. To lahko vključuje pozabljanje besed ali uporabo napačnih besed ter težave z razumevanjem govorjenega ali pisnega jezika.
Če nekdo s težavo sledi pogovoru ali ponavlja vprašanja in besede ter ima težave pri izgovarjanju besed, mora kaže zgodnje znake demence. Oseba ima morda tudi težave z razumevanjem, kar bo pokazala z zmedenim izrazom ali pa bo v odgovor le prikimala. Včasih se zgodi, da se izgubi sredi stavka in težko opiše dogodek ali predmet, uporabi napačno besedo ali jo napačno izgovori.
Težave pri reševanju problemov
Težave, ki se pojavijo pri reševanju problemov ter težave z odločanjem, so prav tako pogost zgodnji znak demence. Posameznik ima lahko težave z načrtovanjem ali organizacijo nalog, veliko težavo lahko predstavlja tudi sprejemanje odločitev.
Izkusi lahko težave z orientacijo – lahko se denimo zgodi, da se izgubi v mestih, ki so mu poznana ali ima težave z navigacijo v neznanem okolju.
Spremembe razpoloženja in vedenja
Profimedia
Poleg kognitivnih simptomov lahko osebe z demenco občutijo tudi spremembe v razpoloženju in vedenju. To lahko vključuje spremembe v osebnosti – posameznik postane tesnoben, depresiven, morda se pogosto razburi. Ali pa je tih in se zapre vase, povsem umakne in opusti celo hobije, v katerih je užival.
Spremeni se lahko tudi vzorec spanja (nespečnost ali prekomerna dnevna utrujenost in zaspanost).
Izguba veščin
Dom, ki morda ni več tako vzdrževan kot nekoč (v sobah vlada nered, v hladilniku živila s pretečenim rokom …) je lahko eden od znakov.
Oseba lahko tudi izgubi možnost opravljanja stvari, ki so jih običajno delali sami, kot je priprava obrokov in druga gospodinjska opravila. Morda ima tudi težave z vzdrževanjem osebne higiene, z izbiro, kaj obleči in v katerem vrstnem redu. Težavo lahko predstavlja celo manevriranje po hiši, ne a bi se zaletela v pohištvo in druge predmete.
PREVERITE: Če je vaša pisava videti tako, je to lahko tudi zgodnji znak Alzheimerjeve bolezni
Kdaj poiskati pomoč?
Če vi ali vaša ljubljena oseba opazite katerega od teh simptomov, je pomembno, da se o tem takoj pogovorite s svojim zdravnikom. Zgodnja diagnoza in zdravljenje lahko pomagata obvladati simptome in bolezen upočasniti ter tako izboljšati kakovost življenja.
Pomembno je tudi ohranjanje zdravega življenjskega sloga – ki vključuje redno gibanje, zdravo in uravnoteženo prehrano in ukvarjanje z dejavnostmi, ki so izziv za možgane.
Viri: www.spomincica.si, www.scie.org.uk
PREBERITE TUDI:
Zakaj male potrebe ne bi smeli nikoli opravljati pod prho (to še posebej velja za ženske)
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?