Veste koliko sladkorja pojeste? Sladkor namreč najdemo tudi v živilih, kjer ga ne pričakujemo. Kdaj ga je preveč, koliko ga lahko zaužijemo, kaj se dogaja s telesom, če ga vsak dan pojemo preveč? O tem so v naslednjem videu spregovorili strokovnjaki, predstavnik živilske industrije in športnik.
Kje vse se skriva sladkor in ali nam lahko v resnici tako škodi?
- Kje se skriva nepredstavljivo visoka količina sladkorja in ali je tam sladkor res potreben?
- Kaj se v resnici skriva za nekaterimi izrazi?
- Je bolje pojesti košček torte ali spiti sladko pijačo?
- Kaj se skriva v kosmičih za zajtrk za otroke?
- Koliko sladkorja lahko zaužije odrasla oseba in koliko otrok?
V videu preverite, kaj o vsem tem menijo strokovnjaki in predstavnik živilske industrije.
O sladkorju v živilih sta spregovorila tudi igralca Matjaž Javšnik in Gojmir Lešnjak Gojc, ki sta se soočila s sladkorno boleznijo tipa 2.
V videu pa boste našli še dva primera jedilnikov, ki vas znajo presenetiti.
Vir: www.nijz.si
Neurejen krvni sladkor (in ne sama sladkorna bolezen) je tudi prvi sovražnik pri COVID-19!
S sladkorno boleznijo, eno najbolj razširjenih kroničnih bolezni, živi 463 milijonov oseb (do leta 2045 jih bo 693 milijonov) in vsak deseti Slovenec. Kar 72 % od teh 200.000 Slovencev pa je v času COVID-19 zaradi visoke rizičnosti večino časa ali ves čas doma, pravi zadnja raziskava.
Na to, kako je epidemija vplivala na osebe s sladkorno boleznijo in kako rizično je, če ima oseba že neurejen krvni sladkor, opozarjajo v Zvezi društev diabetikov Slovenije.
Zato tudi poziva vse osebe s sladkorno boleznijo in njihov bližnje, naj kljub epidemiji, ukrepom in omejitvam, skrbno vodijo svojo bolezen, skrbijo za zdravje, uravnoteženo zdravo prehrano, poskrbijo za dovolj gibanja in si redno merijo krvni sladkor.
Kako je epidemija COVID-19 in z njo povezani ukrepi vplivala na osebe s sladkorno boleznijo pri nas?
Rezultate raziskave, v kateri sta sodelovali dve skupini, je predstavil Alojz Rudolf, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije in predstavnik organizacije IDF Europe v Sloveniji.
V Italiji so namreč med epidemijo pri osebah s sladkorno boleznijo zabeležili trikratno povečanje amputacije stopal ali prstov v primerjavi z lanskim letom, zaradi ukrepov sprejetih med epidemijo pa je v državi prišlo do omejenega dostopa tako do zdravstvenih kot tudi drugih storitev.
Raziskava v Sloveniji je pokazala:
- da je bilo 72 % oseb s sladkorno boleznijo zaradi visoke rizičnosti večino časa ali ves čas doma;
- 30 % oseb s sladkorno boleznijo je bilo v času epidemije manj aktivnih kot običajno,
- več kot 75 % oseb s sladkorno boleznijo meni, da bi jim več informacij in jasnejša priporočila pomagala pri boljšem vodenju sladkorne bolezni med pandemijo COVID-19 in
- več kot 80 % si želi obiska pri zdravniku in ne na daljavo.
»Raziskava je zasledovala predvsem razumevanje, kakšen je bil dostop do zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov ter vodenje bolezni s strani oseb s sladkorno boleznijo. Zanje je namreč izjemno pomembno, da imajo krvni sladkor pod kontrolo, saj je pri morebitni okužbi s COVID-19 ravno neurejen krvni sladkor lahko vzrok za težji potek bolezni,« je poudaril Rudolf.
Ne odlašajte z obiskom zdravnika
Dr. Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je izpostavila, da je dostopnost do zdravnikov v osnovnem zdravstvu dobra in videti je, da so se tudi pacienti navadili na nove načine naročanja.
Skrbi pa jo dejstvo, da je zaradi COVID-19 premalo diagnostičnih postopkov za druge bolezni: »Pacienti ne bi smeli odlašati z obiskom pri zdravniku, če pri sebi opažajo poslabšanje zdravstvenega stanja. Vsi vemo, da podatkov o čakalnih dobah ni na voljo že od marca letos. Dokler mora zdravstvo reševati trenutne razmere, se je težko pogovarjati o prihodnosti, kaj šele načrtovati. Jasno je vsaj dvoje – da bo država morala zdravstvu nameniti več denarja in da bo celoten zdravstveni sistem treba reorganizirati in zaposlenim zagotoviti boljše pogoje za delo.«
Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani je izpostavil, da je zdravstveni sistem ekstremno obremenjen z ljudmi, ki so zboleli za COVID-19, kar pa ne pomeni, da je manj diagnosticiranih s sladkorno boleznijo: »Ti pa prihajajo k zdravniku že v nekoliko težjem stanju. Zato se pridružujem apelu, če ima kdo občutek, da ima resne znake bolezni, da več urinira, da hujša, tudi če veliko jé, je obisk zdravnika na mestu. Vsak dokler dela kot zdravnik, je dolžan ljudem pomagati.«
Test: Ali ste zasvojeni s sladkorjem?
Če se vam je pojavila zelo močna želja po sladkem, celo nihanje razpoloženja in vam obroki čez dan niso zadostovali, je morda čas za spremembo.
Drugi znaki, ki še kažejo na zasvojenost:
- Ste popolnoma brez energije.
- Po obroku vedno hrepenite po nečem sladkem.
- Pogosto vas daje občutek napihnjenosti.
- Ne morete ostati le pri enem koščku čokolade.
- Začeli so se vam delati obročki okoli pasu.
- Imate težave z zbranostjo.
- Pogosto se ustavite pri avtomatu s prigrizki.
- Sladkarij se najeste, da vam je slabo. Potem pa občutite sram, ste celo nekoliko depresivni.
- Jeste tudi takrat, ko niste lačni.
- Ko ste pod stresom, vse obroke zamenjajo sladkarije.
- Če se morate čemu odpovedati, se najtežje odpoveste pecivu, prigrizkom ...
- Sladkarije jeste na skrivaj.
- So vaši odgovori v večini pritrdilni?
Preberite še:
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?