Tisti, ki živijo dlje od 90 let, imajo eno ključno razliko v krvni sliki: takoj lahko preverite, kako vam kaže

Stoletniki so postali najhitreje rastoča demografska skupina na svetu, saj se od sedemdesetih let prejšnjega stoletja njihovo število podvoji vsakih 10 let.

Mnogi znanstveniki so raziskovali dejavnike, ki prispevajo k dolgemu in zdravemu življenju. In takšna vprašanja niso nova, nasprotno, Platon in Aristotel sta o procesu staranja pisala že pred več kot 2300 leti.

Preberite še:

Razumevanje osnove dolgoživosti vključuje razkritje zapletenega medsebojnega vpliva genetske predispozicije in dejavnikov življenjskega sloga ter njihove medsebojne povezave in interakcije.

V študiji, objavljeni v reviji GeroScience, so znanstveniki prišli korak bližje razumevanju teh procesov z odkrivanjem običajnih biomarkerjev, vključno z ravnmi holesterola in glukoze, pri ljudeh, ki živijo po 90. letu.

Gre za eno največjih raziskav, ki se je ukvarjala s tem področjem, to je primerjavo profilov biomarkerjev, ki so bili med življenjem izmerjeni pri ljudeh, ki so živeli do sto let, in pri njihovih vrstnikih, ki so imeli krajšo življenjsko dobo. Podatke sm zbrali pri 44.000 Švedih, katerih zdravstveno stanje so spremljali v obdobju od 64. do 99. leta življenja.

Turist sprožil številne odzive: “Kajmak je hrvaška nacionalna jed”

Te osebe so spremljali v švedskem podatkovnem registru 35 let in 2,7 odstotka (1224) jih je živelo 100 let. Kar 85 odstotkov teh stoletnikov je bilo žensk. Študija je spremljala 12 biomarkerjev, povezanih z vnetjem, metabolizmom, delovanjem jeter in ledvic, anemijo in potencialno podhranjenostjo, ki so vsi povezani z vnetjem.

Spremljali so tudi biomarkerje, povezane s presnovnim statusom, vključno s skupnim holesterolom in glukozo ter tistimi, povezanimi z delovanjem jeter, kot so alanin aminotransferaza (Alat), aspartat aminotransferaza (Asat), albumin, gama-glutamil transferaza (GGT), alkalna fosfataza (Alp) in laktat dehidrogenaza (LD).

Opaženi so bili tudi kreatinin, ki je povezan z delovanjem ledvic, železo in skupna sposobnost vezave železa (TIBC), ki je povezana z anemijo, ter albumin, biomarker, povezan s prehrano.

Pravočasno začnite spremljati te biomarkerje

Študija je pokazala, da so nižje vrednosti glukoze, kreatinina in sečne kisline – odpadkov, ki nastanejo v telesu zaradi prebave določene hrane, povezane z ljudmi, ki so uspeli dočakati 100 let. Takšna ugotovitev kaže na potencialno povezavo med presnovnim zdravjem, prehrano in izjemno dolgoživostjo.

Čeprav se pri večini biomarkerjev povprečne vrednosti med stoletniki in mlajšimi niso bistveno razlikovale, so stoletniki le redko pokazali izjemno visoke ali nizke vrednosti. Na primer, zelo malo stoletnikov je imelo raven glukoze nad 6,5 mmol/L ali raven kreatinina nad 125 μmol/L prej v življenju.

Za številne biomarkerje so imeli tako stoletniki kot nestoletniki vrednosti zunaj območja, ki velja za normalno v kliničnih smernicah.

"Ugotovili smo, da vsi opazovani biomarkerji, razen dveh (Alat in albumin), kažejo povezavo z verjetnostjo doživetja, in tako je bilo tudi, ko smo upoštevali starost, spol in breme bolezni. Ljudje z najnižjo ravnjo skupnega holesterola in železa so imeli manj možnosti, da bodo dočakali sto let kot tisti z najvišjo ravnjo. Ljudje z višjimi ravnmi glukoze, kreatinina, sečne kisline in označevalcev delovanja jeter so manj verjetno dočakali svoj 100. rojstni dan," pravijo raziskovalci.

Kaj je z dejavniki življenjskega sloga?

Kar zadeva dejavnike življenjskega sloga, študija ni prišla do zanesljivih zaključkov, vendar avtorji menijo, da je razumno sklepati, da dejavniki, kot sta prehrana in uživanje alkohola, igrajo pomembno vlogo pri dolgoživosti.

Dejstvo, da je razlike v biomarkerjih mogoče opaziti in spremljati leta pred smrtjo, nakazuje, da imajo geni in življenjski slog pomembno vlogo pri dolgoživosti, znanstveniki pa pravijo, da bi morali začeti spremljati, če želimo povečati verjetnost doživeti sto let, vrednosti ledvic in jeter v času, pa tudi glukoze in sečne kisline.