Pljučni rak je še vedno velik tabu
Medtem ko število primerov raka na pljučih pri moških upada, bolezen pri ženskah narašča. Čeprav bolezni ni mogoče vedno pozdraviti, je zdravljenje v zadnjem desetletju izjemno napredovalo.
Med 1.300 in 1.400 ljudi in njihovih družin se v Sloveniji vsako leto sreča z diagnozo rak na pljučih, ki je nekoč veljal za bolezen z eno najslabših prognoz. Pljučnega raka tudi danes velikokrat ni mogoče povsem pozdraviti, sta pa preprečevanje in zgodnje odkrivanje za obvladovanje bolezni ključnega pomena.
Zbolevajo tudi mlajši in nekadilci
Čeprav gre predvsem za bolezen kadilcev, za pljučnim rakom zbolevajo tudi mlajši ljudje in nekadilci. 36-letni Uroš Lebič je o svoji bolezni spregovoril na novinarski konferenci, ki jo je konec novembra, meseca boja proti pljučnemu raku, pripravilo Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. Prvi znak njegove bolezni v obliki rdeče obarvanega izpljunka se je pojavil leta 2015, ko jih je napolnil komaj 33. Preiskave so potrdile tumor na desnem pljučnem režnju, ki so ga Urošu Lebiču z operacijo tudi odstranili. Sledilo je zdravljenje s kemoterapijo in obsevanjem. »Leto in pol je bil mir, potem pa so ugotovili, da so se zasevki pojavili tudi v glavi. Zdravili so me z obsevanjem glave. V tistem času je za rakom na pljučih zbolela tudi moja mama, kar je bilo zame dodatno breme. Veliko sem ji pomagal, a je bitko v začetku tega leta na žalost izgubila. O svoji bolezni sem povedal tako prijateljem kot znancem in zdi se mi, da sem se potem tudi bolje počutil. Spodbujali so me, da bom zmogel, saj da sem močan. In očitno sem res, saj sem še tukaj!« je povedal Uroš Lebič.
K zdravniku raje petkrat »zastonj« kot prepozno
Znaki pljučnega raka so zelo neznačilni, zato večino primerov bolezni odkrijejo v napredovani obliki. Onkologinja doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik opozarja, naj bomo pozorni predvsem na:
- kašelj,
- težje dihanje,
- nepojasnjene bolečine v prsih,
- krvav izmeček,
- pljučnico, ki ne izzveni po zdravljenju z antibiotiki ali se kmalu ponovi,
- hripavost,
- nepojasnjeno hujšanje,
- utrujenost in
- splošno slabo počutje.
Toda, ker se podobne težave pojavljajo tudi pri številnih drugih boleznih, se bolniki, posebno kadilci, ki jih je te diagnoze še posebej strah, za pregled pogosto odločajo pozno. Pa je prav, da zdravnika ob takšnih težavah obiščemo čim prej, saj zgodaj odkrita bolezen omogoča boljše izide zdravljenja.
Ne kajenju!
Dejavniki tveganja za raka na pljučih so poleg kajenja tudi izpostavljenost pasivnemu kajenju, radioaktivni plin radon, ki je v rudnikih in zaprtih prostorih, vnetje pljuč, brazgotinjenje po preboleli tuberkulozi in pojavnost raka v družini. Premalo proučevan dejavnik tveganja pa ostaja poklicna izpostavljenost rakotvornim snovem. Raku na pljučih so dokazano najbolj izpostavljeni delavci v kemični industriji, kmetijstvu, rudnikih in kamnolomih in ljudje, ki delajo s pesticidi in herbicidi. Pljučni rak ima torej zelo različne obraze.
Po meri bolnika
Zdravljenje pljučnega raka je v zadnjem desetletju zelo napredovalo, saj so znanstveniki identificirali označevalce, ki vodijo v nekontrolirano rast tumorskih celic in s tem omogočili odkrivanje podtipov bolezni. Poznavanje molekularnih tarč in uvedba učinkovitih zdravil sta pomembno izboljšala srednja preživetja bolnikov.
Nova možnost sistemskega zdravljenja bolnikov z razsejanim nedrobnoceličnim rakom na pljučih pa je imunoterapija. »Tukaj je eno veliko, veliko upanje za bolnike, ki se s pljučnim rakom spopadajo danes, in tudi za vse tiste, ki se bodo v prihodnosti. Pred desetimi leti smo imeli za zdravljenje napredovalega pljučnega raka na voljo zelo malo in rezultati zdravljenja niso bili dobri. Potem so prišla tarčna zdravila, ki so primerna za približno 15 odstotkov bolnikov s pljučnim rakom, in rezultati zdravljenja so že boljši, ta zdravila pa so tudi prijaznejša. V zadnjih nekaj letih imamo na voljo tudi imunoterapijo. Tukaj pa vidimo že zelo lepe rezultate,« je poudarila doc. dr. Mirjana Rajer s Klinike Golnik.
Izziv za bolnike in svojce
Kljub sodobnemu zdravljenju se bolniki s pljučnim rakom in njihovi svojci srečujejo s številnimi izzivi, ki jih prinaša težka bolezen. Zato je, kot je povedal Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, društvo v sodelovanju s strokovnjaki ustanovilo posebno projektno skupino in zasnovalo novo spletno stran: www.pljucni-rak.si.
V društvu si želijo, da bi bolniki in njihovi svojci s pomočjo nove spletne strani in projektne skupine dobili čim več točnih informacij: »Rak na pljučih je še vedno velik tabu, a ne bi smel več biti, saj se počasi spreminja v obvladljivo kronično bolezen, uspehi pri zdravljenju pa so vse boljši in zanesljivejši. Rak je obremenjujoča bolezen in bolniki res potrebujejo močno podporo in prave informacije.«