Po letni oceni je kar 600 milijonov primerov bolezni, povzročenih s hrano. Te ogrožajo zdravje ljudi, negativno vplivajo na gospodarstvo in v velikem deležu prizadenejo predvsem ranljive skupine ljudi.

Svetovni dan varne hrane je priložnost za spodbujanje ukrepov za varnejšo hrano, ki bodo okrepili ozaveščenost nas vseh pri obravnavi lokalnih in globalnih vprašanj, povezanih s hrano – z varnostjo hrane, prehransko varnostjo, lakoto, odpadno hrano, podnebnimi spremembami itd.

Boljše, a še ne dovolj dobro

Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije, ki so jo v letu 2016 izvedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in je del mednarodne pobude, ima najdaljšo tradicijo na področju javnozdravstvenega anketnega raziskovanja v Sloveniji. Podatki so pokazali nekatere ugodne trende na področju prehranjevanja.

Povečuje se namreč delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Uspeh lahko pripišemo številnim uvedenim programom in ukrepom, ki se sistematično izvajajo že več let in so tudi del aktualnega Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija za obdobje 2015–2025. Kljub temu pa se v povprečju še vedno vsak drugi odrasli prehranjuje nezdravo, kar dve tretjini odraslih pa se spopadata z dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga, ki so vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti.

Kaže se, da se posebej nezdravo prehranjujejo moški, mlajši odrasli, manj izobraženi in socialno-ekonomsko ranljivejši, ki jim bo treba nameniti še več pozornosti. Ti izbirajo predvsem manj kakovostna živila. Priporočilom o zdravi prehrani težje sledijo zaradi ekonomskih razlogov ali slabše ozaveščenosti.

Zdrava hrana, blagodejna za denarnico

Prehranski izdelki, ki jih uvrščamo med zdrava živila, niso najbolj poceni, sploh kadar celoten jedilnik v večini vsebuje izdelke z oznako bio ali organsko.

Z nekaj preprostimi nasveti boste v svoj prehranjevalni načrt lahko vključili več zdravih živil in pri tem ne boste zapravili celotne mesečne plače:

1. Organizacija
   Prvi korak k cenejšemu, a vseeno bolj zdravemu prehranjevanju, je dober tedenski načrt. Sestavite tedenski jedilnik, v katerega vključite vse glavne obroke (zajtrk, kosilo, večerja), in zapišite jedi, ki jih boste pripravljali. Tako boste dobili pregled nad živili, ki jih potrebujete, in v trgovini ne boste kupovali nepotrebnih izdelkov.
   
   
2. Živil ne zavrzite
   Na letni ravni ljudje zavržemo kar tretjino pridelane hrane. Če se želimo temu izogniti, je pomembno, da imamo pregled nad živili, ki jih imamo v hladilniku in shrambi.  Tedenski jedilnik načrtujte na podlagi izdelkov, ki jim bo kmalu potekel rok (še posebno previdni bodite pri sveži zelenjavi, sadju, mlečnih izdelkih, saj se ti hitreje kvarijo). Če določenih izdelkov ne boste mogli porabiti pred rokom, poskusite kakšno jed pripraviti vnaprej in jo nato zamrzniti.
   
   
3. Ustvarjajte preproste jedi
   Zdravo prehranjevanje ni nujno tudi dražje ali bolj kompleksno. Čeprav kupujete organsko hrano in super živila, to še ne pomeni, da morate ustvarjati jedi iz 20 različnih komponent. Sledite načelu 'manj je več' in pripravljajte jedi, ki so narejene hitro, čim bolj preprosto, na način, s katerim živila čim manj obdelate, in tako ohranjate njihova hranila, vitamine in minerale, ki jih vaše telo potrebuje.
   
   
4. Spremljajte akcije in izkoristite popuste
   Večina trgovin ima na tedenski ravni različne akcije ali kupončke za popust na določena živila. Vzemite si čas in preglejte letake ter naredite seznam izdelkov, ki jih potrebujete.