Če bi vas tujec vprašal po specialitetah Slovenije, bi verjetno med prvimi omenili prekmursko gibanico. Danes jo lahko dobite povsod (najboljšo seveda v Prekmurju), včasih pa so jo stregli samo ob posebnih priložnostih, saj zaradi sestavin ni bila poceni. Sestavljena je kar iz 4 različnih nadevov in 19 plasti, določena pa je celo višina enega kosa, ki mora biti med 5 in 7 cm.
Najokusnejšo pogačo naredi le vešča gospodinja, saj poznavalci iz vsakega grižljaja lahko razberejo podrobnosti priprave. Ima tudi poseben pomen: okrogla oblika pomeni združenost in neskončnost, razrez pa vsakemu omogoči enak kos pogače. Po okusu in vonju spominja na sveže pečen kruh, a ima drugačno postrežbo: pogače ne režemo, ampak lomimo po zarezanih črtah.
Kranjsko klobaso ste dobili postreženo s kislim zeljem ali repo in matevžem, verjetno pa ste jo kot tradicionalno jed ponudili tudi prijateljem iz tujine. V mesnicah lahko kupite marsikatero klobaso, ki jo imenujejo »kranjska«, vendar se pravo lahko izdeluje le po Pravilniku o Kranjski klobasi z zaščiteno geografsko označbo.
Za zajtrk, večerjo, včasih tudi za kosilo – palačinke lahko jemo v kateremkoli delu dneva, le priprava in predvsem nadev se malce razlikuje. Za kosilo vsekakor pripravite ljubljanske skutine palačinke, ki jim piko na i doda pehtran. Včasih so palačinke sledile fižolovi juhi ali pa so bile petkova glavna jed.
Jota bo kraljevala na jedilniku predvsem v mrzlih mesecih, jeste pa jo tudi poleti, če radi obiščete gore. Osnovne sestavine te enolončnice so fižol, krompir, kislo zelje, suho svinjsko meso in začimbe, Furlanska različica pa namesto kislega zelja vsebuje kislo repo in namesto prekajenega mesa kožarico. Pozimi joto postrezite toplo, poleti pa hladno.
Sodelovanje trenutno ni možno.