Dietna endivija

7. 1. 2012

Endivija vsebuje kar 94 odstotkov vode, surove beljakovine, zelo malo ogljikovih hidratov in veliko vlaknin, ki pospešujejo prebavo.

Zimska endivija, sorodnica cikorije, raste v obliki glave s podolgovatimi listi, ki iz sredine tvorijo rozeto. Mladi listi v srčiki so rumeni in proti zunanjosti postajajo vse bolj zeleni. Glede na sorto so robovi listov nakodrani ali valovito zaobljeni. Vsebujejo grenki mleček inulin, ki solati daje rahlo trpek in grenak okus.

Endivija vsebuje kar 94 odstotkov vode, surove beljakovine, zelo malo ogljikovih hidratov in veliko vlaknin, ki pospešujejo prebavo. Bogata je s folati ter vitaminoma A in K. Inulin deluje diuretično, spodbuja tek in pospešuje odvajanje urina.

Sveža endivija ima sočne čvrste liste

Ti v sredini počijo, če jih prelomimo. Če solata v hladilniku oveni, jo za nekaj minut namočite v ledeno mrzlo vodo.

Glavo očistimo tako, da na spodnji strani rozeto prerežemo in liste operemo v mrzli vodi. Listov nato ne režemo, ampak jih z roko natrgamo na grižljaj velike koščke, saj prerezani robovi, ki pridejo v stik z nožem, hitro porjavijo. Mlade glave imajo mehkejše liste, zrele pa nekoliko bolj žilaste, ki jih zmehčamo tako, da jih zabelimo z malce več olja ali pa dodamo mlačen krompir.

Endivija je primerna za samostojne ali mešane solate

Večina prisega na endivijo s toplim krompirjem in česnovim prelivom, lahko pa jo pripravimo tudi v kombinaciji z drugo listnato solato, zelenjavo, sadjem in siri. Trši, temno zeleni listi prenesejo tudi bolj bogate prelive z bučnim oljem ali jogurtom. Endivijo vse pogosteje srečamo tudi v toplih jedeh, na primer v testeninah, rižotah, pirejih ali kot dušeno prilogo.