Kilogrami se začnejo nabirati, ko vnašanje energije s hrano ni v sorazmerju s porabljeno energijo, drži?
Za živila z visokim glikemičnim indeksom je značilno, da povzročajo nenaden dvig sladkorja v krvi.
Ta vrsta živil sproži hormonske odzive, ki bistveno spremenijo način presnove in spodbujajo, da telo shranjuje več odvečne maščobe, razlagajo avtorji raziskave. Inzulin denimo, ki ga telo potrebuje za uravnavanje razgradnje ogljikovih hidratov v energijo, postane manj učinkovit in namesto izgorevanja hrane, ki jo pojeste, začnete kopičiti vedno več maščobe.
»Ko jemo visoko predelane ogljikove hidrate, telo poveča sproščanje hormona inzulina in zavira izločanje glukagona,« so v izjavi za javnost zapisali avtorji študije The Carbohydrate-Insulin Model: A Physiological Perspective on the Obesity Pandem. To signalizira maščobnim celicam, da shranijo več, posledično je za oskrbo mišic in drugih presnovno aktivnih tkiv na voljo manj 'goriva'. Možgani zaznajo, kot da telo ne dobi dovolj energije, kar posledično vodi v občutek lakote. Poleg tega se lahko upočasni tudi presnova, saj telo poskuša prihraniti 'gorivo'. Tako ponavadi ostajamo lačni, čeprav telo še naprej kopiči odvečno maščobo.
Kar bi precej olajšalo nadzorovanje in ohranjanje zdrave telesne teže – bolj, kakor spodbujanje ljudi, naj jedo manj.
Po besedah dr. Ludwiga, enega izmed avtorjev študije, bi se z zmanjšanjem uživanja hitro prebavljivih ogljikovih hidratov znižalo tudi nagnjenje k shranjevanju telesne maščobe. Ljudje bi tako težo izgubili z manj napora, predvsem pa brez občutka lakote.
Avtorji seveda opominjajo, da so potrebne nadaljnje raziskave in testiranje obeh modelov.
Preverite še:
Viri: The carbohydrate-insulin model: a physiological perspective on the obesity pandemic
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?