Poglejmo najprej, koliko vode naš organizem, ob dobri preskrbljenosti z njo, dnevno izloči.
Glavnina vode zapusti naše telo preko ledvic z urinom (1500 ml), preko kože s potenjem jo izgubimo okoli 1000 ml in približno 200 ml z blatom.
- Da bi vzdrževali dnevno bilanco vode, zato potrebujemo med 2000 ml in 2500 ml tekočine.
S hrano jo povprečno vnesemo vsak dan 1000 ml, pri metabolizmu nastane dodatnih 250 ml vode, preostanek 1500 – 2000 ml pa jo moramo dnevno v telo vnesti s pijačo, najbolje pitno vodo! Seveda so to le povprečni izračuni za odraslega človeka.
- Poleti, ko je vroče in se potimo, potrebujemo več tekočine, ravno tako ob povečani telesni aktivnosti.
Odrasel človek naj bi za normalno delovanje organizma popil v povprečju od 2 do 2, 5 litra vode na dan. (35 ml vode na kilogram telesne teže).
Otroci
Potrebno količino vode pri otrocih zračunamo, če vemo, da otrok potrebuje za prvih 10 kg svoje telesne teže 100 ml vode na kg telesne teže; za naslednjih 10 kg telesne teže 50 ml vode za vsak kg; nato za tretjih 10 kg telesne teže še 20 ml za vsak kilogram. Kasneje pa naj popije do 2 litra na dan.
Voda ima v našem organizmu številne pomembne funkcije:
- po krvi in limfnem sistemu celicam in tkivom prinaša hrano in kisik
- odplavlja odpadne snovi iz telesa, predvsem iz ledvic.
- vlaži sluznice in sklepe,
- pomaga organom pri pravilnem delovanju,
- varuje nas pred vrsto bolezni, pred prehladi, zaprtjem, infekcijami in boleznimi sečnih poti ter ledvičnimi kamni,
- telesu dovaja potrebne minerale v sledovih,
- omogoča uravnoteženost elektrolitov, ki pomagajo uravnavati telesno temperaturo in krvni pritisk,
- daje nam energijo pri delu in telesni vadbi,
- pomaga pri lažji redukciji telesne teže,
- skrbi za naš zunanji izgled (napeta koža! )
Zakaj je pomanjkanje vode (dehidracija) nevarno?
Dehidracija ali izsušitev pomeni pomanjkanje vode v telesu. Navadno dehidracija nastopi kot posledica bolezenskega stanja, povišane telesne temperature, driske, zastrupitve s hrano, bruhanja…, lahko pa je posledica prekomernega potenja in izpostavljenosti vročini ob hkratnem manjšem vnosu tekočine.
Slednje težave so predvsem pogoste pri starejših ljudeh in majhnih otrocih. Zaradi izgube vode se v krvi poveča koncentracija natrija. Koncentracija natrija je zelo dober kazalec količine vode v telesu. Telo namreč deluje tako, da vedno ohranja enako količino vode v telesu in s tem enako koncentracijo natrija v krvi. Ko se koncentracija natrija poveča, se v telesu začne zadrževati tekočina, zato se natrij razredči.
Živčni center v možganih sproži občutek žeje, hipofiza pa začne izločati v kri antidiuretični hormon, ki ohranja vodo v ledvicah. Če s pitjem tekočine ne moremo nadomestiti izgube vode, lahko ogrozimo svoje življenje. V nadaljevanju si telo prizadeva ohraniti vsebnost vode v vitalnih delih telesa. Ob hujši dehidraciji bo voda iz tkivnih zalog prehajala v kri.
Celice se skrčijo in ne delujejo več pravilno, tkiva se izsušijo. Med najobčutljivejšimi celicami so možganske celice. Hudo pomanjkanje vode v telesu spremlja glavobol, duševna zmedenost, znižanje krvnega tlaka, omedlevica, šok, hude okvare ledvic, jeter in možganov, koma in smrt.