Vas vedno bolj grabijo malodušje, žalost ali preprosto brezup? Razmišljate, kam so šli mladost, napeta koža, čvrste ritnice in obraz brez gub? Če ste odgovorili pritrdilno, ste skoraj gotovo v krizi srednjih let.
Smešno, kajne, kako se v življenju posameznika vse dogaja ciklično. Najprej imamo pri približno treh do petih letih majhno ali prvo pubertetico.
Ko te trmice nekako prebrodimo, pademo v veliko puberteto, kjer nas razmetavajo hormoni in iščemo svoje mesto pod soncem.
Ko se nam zdi, da smo ga našli, da smo se umirili glede poklicnega življenja, služenja denarja, spoznali bodočega partnerja ali partnerico, ki postane oče oziroma mati naših otrok, in ko je videti, da imamo končno pravico se malo umiriti, nas udari kriza srednjih let.
Kriza srednjih let - zavedanje, da je mladost izzvenela
Priznani strokovnjaki in raziskovalci pravijo, da prizadene tako moške kot ženske, čeprav so pogostejši simptomi pri moških, nekateri so se celo že spremenili v dovtipe v smislu: gospod začne počasi siveti, pa si mora omisliti hud in drag avto ter blondinko na sovoznikovem sedežu, pa četudi ima isti gospod doma družinico – ženo in odraščajoče otroke, ki bi ga zdaj še najbolj potrebovali.
Ja, to je le eden od številnih stereotipov, ki so se 'navili' okoli pojma krize srednjih let. Vsekakor udari tudi dame, ko si začnejo kupovati še posebej bogate kremice za gubice, ko začnejo razmišljati o liftingu, botoksu in zumbi.
Kriza srednjih let je posledica zavedanja, da je mladost izzvenela in da se približujemo drugi polovici življenja, za katero pa ne vemo, kaj prinaša, razen uvelosti, starosti, bolezni in soočanj s tem, da nikoli več ne bomo mladi. Vse to seveda še pridno podpihujejo oglasi, ki sporočajo, da edino, kar resnično šteje, sta mladost in napetost.
Štirideseta do petdeseta leta prinašajo prvo življenjsko 'inventuro', ko se posameznik vpraša, kaj vse je že doživel v življenju, kaj je dosegel, kakšen status ima v smislu družine, obžaluje izgubljene priložnosti, ko mu je žal za mladostniškimi ideali, ki večinoma niso bili doseženi ali pa delno oziroma drugače, kot smo si zamišljali, ko smo bili mladi.
Mladost si zato poskušamo v teh zadnjih naivnih mislih povrniti s povečano telesno aktivnostjo, da se nam spet koža napne, diete so seveda stalnica, barvati si začnemo osivele lase, kar velja za ženske in moške. No, pri moških to velja le za tiste, ki medtem še niso izgubili svojih las.
Človeka se začne polaščati občutek manjvrednosti, nemoči, malodušnosti in krivde, da ni pograbil priložnosti, ki so se mu ponujale. Tudi hormoni začnejo igrati svoj ples, ki je spet popolnoma drugačen, kot je bil kdaj prej. Ženske v tem obdobju preidemo v menopavzo, kar spet povzroči neprijetne posledice in vse skupaj se nam velikokrat zdi odveč.
Da ne omenim odraščajočih otrok, ki znajo biti zelo kritični in zahtevni do svojih staršev, ti pa so v svoji krizi srednjih let tudi sami zmedeni in se ne znajdejo najbolje – pa imamo sklenjen krog, ki nas ne spusti iz primeža razdražljivosti, kregov, nerazumevanja, očitkov in negativnih silnic.
Optimizem in radovednost
Vseeno pa se moramo zavedati, da je kriza srednjih let, tako kot vse druge krize, minljiva in da si lahko človek pomaga s tem, da je skozi svoje odraslo življenje živel v zavesti občutka svoje vrednosti, empatije do soljudi, ljubezni do sebe in do svoje družine, bližnjih in prijateljev.
Ko negujemo svojo socialno mrežo, s tem krepimo pozitivna sporočila od nam pomembnih ljudi, obdani smo z ljubeznijo in razumevanjem svoje družine, otrok in prijateljev.
Svetujem, da se ne vdamo malodušju, temveč pogledamo na drugo polovico življenja z optimizmom in radovednostjo.
Bodite prepričani, da se bo obrestovalo.
Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok, redna kolumnistka v reviji Lisa
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
