Nataša Grof, univ. dipl. psih.: Najbolj nam bo pomagalo, če sprejmemo, da je stres v določeni meri nujen in okej

2. 12. 2019
Deli
Nataša Grof, univ. dipl. psih.: Najbolj nam bo pomagalo, če sprejmemo, da je stres v določeni meri nujen in okej (foto: profimedia)
profimedia

O stresu, sodobnem krivcu za številne tako fizične kot psihične bolezni, smo se pogovarjali z Natašo Grof, univ. dipl. psihologinjo - transakcijski analitik. S svojimi odgovori vas bo presenetila, saj pravi, da je stres človekov prijatelj, težava postane šele kroničen stres, ki ga ne obvladamo.

 Kako psihoterapevti definirate stres? Kaj je zanj značilno?

Definicije stresa so različne. Jaz osebno stres razumem kot nekaj, kar je zmotilo naše ravnovesje v pozitivnem ali negativnem smislu. Pravzaprav stres, če ga gledamo s strokovnega vidika, sam po sebi ni nič slabega. Stres nam omogoča, da se celostno odzovemo na spremembe v okolju in se na njih prilagodimo. Brez tega ne bi bilo napredka.

Naj pojasnim: naše prednike pred nekaj tisočletji je zeblo. Ta sprememba v temperaturi v okolju je bilo za njih nekaj, kar jim je predstavljalo stres. In zato so začeli intenzivno iskati rešitev. Da so bili lahko pri tem kar se da učinkoviti, jim je pomagala kopica hormonov, ki so bili v telesu prisotni ravno v pravšnji meri.

Dlje časa so lahko bili aktivni, budni, bolj osredotočeni, zdržali z manj hrane, dokler niso odkrili, da jih ogenj pogreje. Človeštvo ne bi preživelo in se prilagodilo na okolje do te mere, če se na spremembe ne bi odzivali s tovrstno stresno reakcijo.

Zdaj bom rekla nekaj groznega: stres je naš prijatelj. Seveda sem nam zdi grozljivo, če se potimo, nam razbija srce, hitreje dihamo, ampak to je le stresna reakcija, ki nam hoče pomagati pri soočanju z izzivi. Moramo pa nujno poskrbeti za zadostno količino počitka in regeneracije med situacijami, na katere se moramo prilagajati in jih reševati ter pri tem porabimo več energije. Če tega ne naredimo, ni stres tisti, ki nam škodi in zaradi katerega zbolimo, ampak smo sami svoji sovražniki.

Torej problem nastane šele, če počitka ni (vsaj ne v zadostni meri) ali če ocenimo, da smo se znašli v situaciji, ki presega naše zmožnosti in je ne moremo rešiti ali se ji izogniti. Kronični stres je težava.


Zakaj se v zadnjem času toliko govori o njem? Res prizade tolikšno
število ljudi?

O stresu se veliko govori že nekaj desetletij. Trenutno vidim glede stresa težavo v tem, da mislimo, da je to nekaj nenormalnega, nekaj, česar ne bi smelo biti. Problem bolj predstavlja medijsko izpostavljena kultura užitka. Družabna omrežja, reklame, filmi nam prikazujejo, kot da je možno živeti brez frustracij, težkih trenutkov ali neprijetnih čustev. Če že pride do problema, se ga reši mimogrede, z nasmehom in potem živimo srečno do konca svojih dni. Gledamo same fotografije srečnih obrazov, vidimo, kako ljudje potujejo, se zabavajo, dobro jedo.

Dobimo vtis, da je drugim samo lepo in nikoli težko, zato se začnemo spraševati, kaj je z nami narobe, ker pri nas ni tako. In zato se nam zdi stres nekaj nenavadnega, hkrati pa je to nekaj zelo človeškega.

Včasih smo imeli vtis, da takšno srečno in neobremenjeno življenje doživijo le oddaljeni zvezdniki. In smo imeli več distance do navidezne sreče. Zdaj pa vidimo fotografije soseda, sodelavca, sošolca, ki prikazujejo življenje, polno užitkov. Torej od »normalnih« ljudi. Zdi se nam, da je zadeva dosegljiva, čeprav je v bistvu zlagana. To pehanje za nedosegljivim nam predstavlja konstantno obremenitev in dodaten stres.

Kaj so ključni razlogi za nastanek stresa?

Vsaka sprememba bo sprožila stresni odziv, ki nam bo pomagal, da se nanjo prilagodimo.

Kaj bi bili vaši napotki, kaj so najučinkovitejši pristopi, da se
stresu izognemo?

Stresu se ne moremo izogniti. Ne moremo imeti blesteče kariere, dobrega partnerskega odnosa, dobrih ocen ali biti fit brez stresa. Najbolj nam bo pomagalo, če sprejmemo, da je stres v določeni meri nujen in okej. In da se to dogaja vsem.

Druga zgodba pa je, kadar je teh sprememb v okolju preveč, kadar so zahteve previsoke (pogosto le v naši glavi) in si predvsem ne vzamemo dovolj časa zase in za počitek ter regeneracijo. Torej, kadar smo v konstantnem stresu, ko niti na dopustu in med vikendi ne odklopimo. V tem primeru smo na dobri poti k izgorelosti. Edini napotek, ki ga lahko dam, je, da poskrbimo za regeneracijo, tako fizično kot psihično.

Poudarila bi, da je zelo pomembno, kako dojemamo stres. Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki so sicer bili velikokrat pod stresom, ampak ga niso dojemali kot škodljivega, živeli dlje, kot ljudje, ki so dojemali stres kot nekaj škodljivega, ne glede na količino stresa.

O kakšnih občutkih ob stresu poročajo ljudje, ki pridejo k vam na
psihoterapijo? Kako razmišljajo o stresu?

Pogosto opažam zgrešeno pojmovanje o stresu – da je to nekaj nenormalnega, da bi morali biti ves čas srečni, sproščeni, zadovoljni. Ljudje trpijo, ker se izogibajo nečemu običajnemu in neizogibnemu. Pravzaprav je večji problem izogibanje neprijetnosti (in stresu), ki vodi v trpljenje.

Seveda obstaja še druga zgodba. Nekateri pridejo k meni, ker so dlje časa v preobremenjenem stanju. To ne pomeni nujno le, da imajo veliko dela v službi in doma. Stiska se lahko skriva v perfekcionizmu, visokih zahtevah, ki si jih postavijo sami ter prepričanju, da morajo trdo delati.

Če nismo mi sami v stresu, ampak to opažamo pri partnerju, otroku,
bližnjemu, kako mu lahko pomagamo?

Če je ta večja obremenitev začasna in občasna, mu lahko nudimo oporo, se pogovarjamo, ga/jo spomnimo, da smo vsi kdaj v takšnem stanju in da bo minilo. Lahko ga kdaj pocrkljamo, kaj postorimo namesto njega, v kolikor to želi. V bistvu že samo to, da smo prisotni in damo izrecno vedeti, da se lahko obrne na nas, je že ogromno.

Če pa opažamo, da to stanje preobremenjenosti traja predolgo in opažamo pogosta obolenja, nihanje telesne teže, pogoste bolečine, težave s spanjem, prebavne motnje, zadirčnost, vzkipljivost, nezbranost, opustitev hobijev, socialnih stikov, pa ga lahko mehko spodbudimo k psihoterapiji. Izgorelost je namreč resno stanje in brez psihoterapije težko »ozdravljivo«.

Kaj menite, kaj se bo s stresom dogajalo v prihodnje? Bo stresa med
ljudmi še več, bo v drugačnih oblikah?

Stres je vedno bil in vedno bo. Na to, koliko ga je, lahko veliko vplivamo sami, predvsem s tem, kako ga dojemamo in kako skrbimo zase.

Na spletni strani www.mojpsihoterapevt.si lahko rešite anonimne teste na temo depresije, anksioznosti, stresa in zadovoljstva s partnerskim odnosom.

Obiščite www.mojpsihoterapevt.si, ali pa pišite na info@mojpsihoterapevt.si

Preberite še: Kateri tip empata ste? ali 5 športov, ki izboljšajo vaše spolno življenje.

Novo na Metroplay: "Življenje nam prek izzivov želi nekaj povedati" | Dejan in Tamara - Pot do spremembe