Vreme in spremembe letnih časov imajo vsekakor vpliv tudi na počutje ljudi.
Hladnejši dnevi, manj sončne svetlobe in časa na prostem lahko drastično vplivajo na psihično počutje, pravijo tudi strokovnjaki, zato ni redkost, da se ob jesenskem času in približevanju zimi pri marsikomu odraža slabše razpoloženje.
Nenehni občutki žalosti, brezupa ali tesnobe, nizka raven energije in povečana utrujenost so le nekateri od številnih simptomov sezonske čustvene motnje, pravi psihiater dr. Ryan Sultan.
Zimska otožnost
Zimska otožnost je izraz, ki se pogosto uporablja za sezonsko afektivno motnjo ali SAD in se nanaša na vrsto depresije, ki se običajno pojavi jeseni in pozimi, ko je izpostavljenost naravni sončni svetlobi zmanjšana.
Digitalni raziskovalec in psihiater z univerze Columbia v New Yorku, dr. Ryan Sultan ozavešča, da je to stanje duševnega zdravja, za katerega so značilne spremembe v razpoloženju in vedenju, ki sledijo sezonskemu vzorcu. »Medtem ko mnogi ljudje pozimi doživljajo blažja nihanja razpoloženja, je SAD hujša klinična oblika bolezni,« še dodaja.
Vzroki za zimsko otožnost sicer niso povsem enoznačni, saj k temu pojavu prispeva več dejavnikov. Eden od primarnih je zmanjšana izpostavljenost sončni svetlobi v jesenskih in zimskih mesecih.
»Zmanjšanje naravne svetlobe lahko zmoti cirkadiani ritem in vpliva na proizvodnjo nevrotransmiterjev, kot sta serotonin in melatonin, hormona ki igrata ključno vlogo pri uravnavanju razpoloženja in spanja,« pojasnjuje Dr. Sultan. Poleg pomanjkanja svetlobe na zimsko otožnost vplivajo tudi genetski dejavniki in neravnovesje v nekaterih možganskih kemikalijah.
Kakšni so simptomi zimske otožnosti?
Simptomi zimske otožnosti se običajno pojavijo pozno jesen ali zgodaj pozimi in izginejo spomladi, ko se povečajo naravni viri svetlobe. Po mnenju dr. Sultana se lahko simptomi zimske otožnosti razlikujejo glede na posameznika in stopnjo zimske depresivnosti, toda navadno so pristoni ti simptomi:
- Stalen občutek žalosti, brezupa ali tesnobe.
- Povečana utrujenost in nizka raven energije.
- Večja potreba po spanju, težavno jutranje prebujanje.
- Hrepenenje po ogljikovih hidratih in pridobivanje telesne teže.
- Težave s koncentracijo in sprejemanjem odločitev.
- Zmanjšano zanimanje za dejavnosti.
- Razdražljivost in povečana občutljivost na zavrnitev.
Kako si pomagati?
Uporabite svetlobno terapijo, ki oddaja svetlobo celotnega spektra in posnema naravno sočno svetlobo.
Bodite aktivni. Četudi telesna aktivnost poteka v zaprtih prostorih, lahko pripomore k dvigu energije in izboljšanju razpoloženja. Strokovnjak priporoča vadbe kot so joga, ples in podobne aktivnosti, ki vas veselijo.
Imejte dosleden urnik spanja. Kakovosten spanec pripomore k pozitivnemu razpoloženju. Dobro je tudi to, da se držite tudi vsakodnevnih istih ur za spanje in vstajanje.
Jejte uravnoteženo prehrano. Pri uravnoteženi prehrani izbirajte polnovredno, hranljivo hrano, z malo vnosa sladkorja in ogljikovih hidratov. Razpoloženje lahko izboljšajo tudi omega-3 maščobne kisline, ki jih je najti v mastnih ribah, kot je losos, svetuje Dr. Sultan.
Poskrbite za druženje. Družite se in sodelujte v dejavnostih z drugimi, v živo ali viralno, če ne gre drugače.
V vsak dan vključite sprostitvene tehnike za obvladovanje stresa in tesnobe. Prav tako lahko tudi meditirajte in vadite čuječnost, kar bo izboljšalo duševno stanje in razpoloženje.
Preživite čim čas na prostem. Če je le mogoče, čez dan preživite nekaj časa tudi na prostem, čeprav je oblačno in deževno.
Skrbite zase. Ukvarjajte se z dejavnostmi, ki vas napolnijo in razveseljujejo, še svetuje strokovnjak.
Vir: nypost.com
Bonus video: Prisluhnite pogovoru z Ano Praznik v podkastu Ob skodelici kave z Živo Avžner.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
