Večina ljudi si ne more predstavljati jutra brez skodelice kave. Kava je popolnega okusa, nas prebudi in nam podari trenutke miru in zadovoljstva, torej dovolj časa, da se vživimo v dan, zato ni čudno, da je redna navada našega vsakdana.
A ne glede na to, kako radi posežemo po kavi takoj, ko vstanemo iz postelje, se izkaže, da to ni najboljši čas, da naše telo dobi svojo jutranjo dozo kofeina, poroča b92.
Preberite še:
- Kako je teniška igralka Jelena Dokić izgubila 20 kilogramov?
- 4 jutranji napitki, ki so poleti boljša izbira kot kava
Znanstveniki trdijo, da najboljši čas za pitje kave ni takoj po tem, ko se zbudimo, temveč uro do uro in pol po tem, ko vstanemo.
Zakaj je temu tako?
V uri po tem, ko se zbudimo, je proizvodnja kortizola v telesu na enem od treh dnevnih maksimumov. Kortizol pogosto velja za stresni hormon, saj se v večjih količinah izloča, ko čutimo napetost ali obremenitev zaradi okoliščin, ki jih dojemamo kot zahtevne.
Po drugi strani si lahko kortizol razlagamo tudi kot hormon budnosti, kajti razlog, zakaj naše telo proizvaja več kortizola, ko smo pod stresom, je v tem, da povečuje budnost, torej prispeva k našemu odzivu "boj ali beg", ko soočamo se z motečimi situacijami.
Manj kortizola
Uživanje kofeina v času, ko je telo že na vrhuncu proizvodnje kortizola, nauči telo proizvajati manj kortizola, trdijo farmakologi, ki se ukvarjajo z vplivom nekaterih sestavin in zdravil na naravne biološke ritme našega telesa.
Ne samo, da to oslabi učinek kofeina, ampak tudi deluje tako, da kortizol ne prispeva k občutku budnosti, kot je običajno. Preprosto povedano, kava in kortizol v kombinaciji pomenita dodaten stres in več živčnosti.
Nasprotno pa pitje kave, ko je raven kortizola nizka, izboljša razpoloženje in poveča raven energije. Torej, če želite kar najbolje izkoristiti svojo prvo jutranjo kavo, poskusite počakati eno uro po tem, ko se zbudite, preden posežete po njej.
- Preberite še:
To se zgodi, če redno pijete ČRNO kavo
Novo na Metroplay: "Če bi ljudje vedeli, kakšno je to mučenje, koliko je solz in trpljenja …" | Sara Isaković