Za mnoge bolezni so ugotovili, da so delno dedno pogojene. Kaj lahko storite pri dedni obremenitvi, da boste pravilno zaščitili svoje zdravje?
Kako geni vplivajo na bolezni
Vsak človek ima 46 kromosomov, 23 po očetu, 23 po materi. Kromosomi so nosilci dednih informacij, sestavljeni so iz deoksiribonukleinske kisline (DNA).
Pred leti so popolnoma razvozlali človeški genom. Raziskovalci od takrat naprej poskušajo določiti mesta napak. Dedne informacije so zajete s kodo. Če so v njej spremembe, lahko nastanejo določene bolezni. Poleg tega lahko tudi intaktne informacije 'programirajo' poznejše bolezni organizma.
Kdor pozna tveganje, se lahko zaščiti
Danes poznajo nad 11 000 genetsko pogojenih bolezni. Približno 500 jih lahko določijo z genskim testiranjem, nekatere od njih s prenatalno diagnostiko, torej v materinem telesu s preiskavo odvzete plodovnice.
Med vsaj delno dedno pogojene bolezni spadajo relativno redke težave, kot so motnje strjevanja krvi: recimo hemofilija, ki jo dobijo le moški, in von willebrandova bolezen, ki je približno v odstotku prisotna pri obeh spolih.
Dedno delno pogojene so tudi mnoge zelo razširjene bolezni:
- bolezni srca in obtočil,
- diabetes,
- rak,
- osteoporoza,
- nevrodermitis
- ali alergija.
Dobro je poznati bolezni v svoji družini
Tako si lahko pri upoštevanju tveganja izberemo svoj način življenja. Dokler še ni možno zdraviti dedne mase, moramo z njo živeti. Toda kakovost svojega življenja lahko izboljšamo, če zavestno pazimo na svoje zdravje.
Preventiva je pri zvišanem tveganju alfa in omega
Rak na dojki
Poznajo dva gena: BRCA 1 in 2, ki kažeta na povečano tveganje. Ne morejo pa vsakega raka na dojkah razložiti s tema 'genoma'. Pri ženskah, ki imajo v ožji družini raka na dojkah, zlasti še v mladih letih (pod 50 let), je potrebna skrbna preventiva.
Zato si mora vsaka ženska enkrat mesečno po končani menstruaciji pregledati dojke in iskati zatrdline. Najpozneje po 40. letu, po priporočilu ginekologa pa že po 25. letu, naj opravijo redno mamografijo, morda tudi ultrazvočno preiskavo dojk.
Črevesni rak
V nekaterih družinah je pogost črevesni rak. Tudi v takih družinah velja, da morajo vsi poskrbeti za redne preventivne preglede. Pri povečanem tveganju že pred 50. letom življenja! Najprej se pogovorite s svojim osebnim zdravnikom, ki vas bo nato napotil k specialistu.
Dokazano je, da uravnovešena prehrana z veliko vlaknine in gibanje preprečujeta nastanek črevesnega raka.
Kdor je ogrožen, naj se veliko giblje
Bolezni srca in ožilja
Poznana je dedna nagnjenost k zvišanemu krvnemu tlaku in boleznim žil. Zlasti pomemben za vse, ki to težavo poznajo iz družine, je pravočasen in reden nadzor krvnega tlaka in morda tudi jemanje zdravil. Poleg tega še hrana z malo holesterola, torej živalskih maščob (razen morskih rib), ter veliko gibanja vsak dan. To krepi delovanje srca.
Diabetes
Izolirali so že pet genov, ki kažejo na dovzetnost za diabetes. Najvažnejši preventivni ukrepi so primerna prehrana z malo sladkorja in maščob, izogibanje povečani telesni teži in veliko gibanja. Vse to uravnava presnovo.
Osteoporoza
Če je imel kdo od naših staršev osteoporozo, si moramo po 50. letu redno meriti kostno gostoto. Poleg tega pa moramo še vse življenje skrbeti za hrano, bogato s kalcijem (mleko, sir, mlečni izdelki) in se veliko gibati (pospešuje nastajanje kosti).
Nevrodermitis/alergije
Če ima le eden od staršev take težave, je tveganje pri otroku močno povečano. Izredno je treba biti pozoren pri hrani, ki povzroča pojav alergije. Pri pojavu kožnih izpuščajev je potrebno testiranje za določitev alergena.