Epidemija debelosti pri otrocih se skupaj z novim načinom življenja seli tudi k nam. Da bi jo znali zajeziti, je prav, da veste, kje se skrivajo pasti.
Grehe očetov bodo plačali njihovi otroci in tako naprej do tretje, četrte . . Generacije. Da, veliko pametnega se lahko naučimo iz ljudskih modrosti, če smo jih če pripravljeni poslušati.
Ko boste naslednjič segli po majonezi ali pred televizorjem zmazali veliko vrečko čipsa, samo pomislite, kakšen zgled dajete svojim otrokom. Ne boste verjeli, toda otroci vidijo in si zapomnijo veliko več, kot se vam dozdeva. V ZDA, kjer je debelost zdravstvena težava številka ena, je ADA (Ameriško dietetično združenje) izvedlo obsežno raziskavo prehranjevalnih navad (da ne rečemo razvad) odraslih in otrok. Izkazalo se je, da so starši velikemu številu otrok v vseh pogledih glavni vzor, takoj za njimi pa slavni, uspešni športniki.
Kar 70 odstotkov otrok trdi, da so se načina prehranjevanja in izbire živil, ki jih čez dan pojedo, naučili od staršev. Zato je zelo pomembno, ne le kaj pojemo, temveč tudi koliko, kako in kdaj. Vsaka beseda je odveč, če otroku dan za dnem predavamo o zdravi prehrani, sami pa se bašemo z enormnimi količinami praženega krompirčka, hamburgerjev in sladkarij, edina pijača, ki jo pijemo, pa je kokakola ali pivo. V ZDA so izračunali, da porabi prehrambna industrija celih 30 milijard dolarjev na leto za propagiranje nezdrave prehrane in takšnega načina življenja.
Več kot očitno je, da gre oglaševalcem za zdaj zadeva odlično od rok. Vsak sedmi ameriški otrok je vsaj za nekaj kilogramov pretežak, če ne celo nemarno debel. V zadnjih dvajsetih letih je število poraslo za več kot 50 odstotkov, za kar se lahko v največji meri zahvalijo prav ”izumu” velikanskih obrokov, ki so jih začeli uvajati in propagirati v poznih 70. letih. Če se prehranjevalne navade otrok kmalu ne bodo občutno spremenile, bodo osemletni debeluščki, ki se na igrišču norčujejo iz edinega suhca v razredu, kmalu vsakdanji prizor tudi v Evropi.
Ocenjujejo, da debeli otroci pojedo na dan približno 1900 kcal, čeprav jih potrebujejo le 800 do 1300. Ko tak otrok odraste, je na dobri poti, da zboli za katero od najpogostejših bolezni zahodne kulture, katerih vzroka sta lahko ravno nezdrava prehrana in premalo gibanja: za sladkorno boleznijo, srčnimi obolenji in rakom na črevesju. Ob takšnih podatkih se vam ”Happy Meal” (angl. veseli obrok), s katerim občasno nagradite otroka v McDonaldsu, najbrž ne zdi več tako zelo vesel.
In kaj na to pravijo zdravniki, specialisti za prehrano? ”Veliko staršev se pritožuje, češ da njihovi otroci ne marajo zdrave hrane. Izgovor je naravnost bedast. Nikoli še nisem na primer slišal, da bi se kateri od staršev pritoževal, da njegov otrok ne mara pogledati na obe strani, preden prečka cesto. To preprosto mora storiti in tega ga naučite tako, da vas pač mora ubogati, brez pogajanj ‘hočem – nočem’. Enako bi moralo veljati tudi pri nezdravi hrani. Veliko večje število ljudi, ki so danes otroci, bo umrlo zaradi posledic nepravilnega hranjenja kot od kajenja, drog in alkohola. ”
Tudi če je otrok precej koščen, to še ne pomeni, da je zdrav kot riba. Pomembno je, da otrokov jedilnik vsebuje vse za razvoj in rast telesa potrebne snovi, poleg tega pa mora njegov delavnik vsebovati dovolj rekreacije in gibanja na svežem zraku. Sami lahko precej prispevate k otrokovemu zdravju že samo s tem, da spremenite slabe prehranjevalne navade, da se premaknete izpred televizorja in se začnete redno ukvarjati z rekreacijo. Najbolje je, če v rekreacijo vključite vso družino. Za začetek za konec tedna, sčasoma pa tudi med tednom. Ko vam bo razmigavanje enkrat prišlo v navado, boste postali pravi odvisnik, tako kot ste nekoč v svojem nezdravem življenju postali odvisnik od kavča, televizije in najrazličnejših prigrizkov.
1. Zmigajte se!
Možnosti, da se otrok razleze v brezoblično gmoto sala, se z vsako uro, ki jo zabije pred televizorjem, poveča kar za dvakrat. Nasprotno pa se zmanjša le za 10 odstotkov z vsako uro telovadbe, če otrok telovadi vsak dan. Ob upoštevanju statističnega dejstva, da s pojavom kabelske televizije in specializiranih otroških programov povprečen otrok preživi pred televizorjem približno 21 ur na teden, si lahko izračunate, da bo otrok kaj hitro pridobil še kaj drugega kot le okrogla in napeta lička. Pediatri komentirajo: ”Jesti, medtem ko igraš nogomet, je precej teže kot nezavedno nositi v usta grižljaje med gledanjem nogometne tekme na televiziji. Že samo sladke brezalkoholne pijače, ki jih otroci v toplih dneh spijejo enormne količine, povečajo možnosti za čezmerno povečanje telesne teže za 60 odstotkov. ”
Morda je zdaj pravi čas, da pokažete, koliko avtoritete premore vaša vloga očeta in koliko soli imate v glavi. Otroka skušajte zvito pretentati: dogovorite se, da bo moral odslej vsako uro, ki jo zapravi za igranje računalniških igric, odslužiti s telovadbo. Poleg tega lahko končno naštudirate knjižico z navodili za upravljanje televizorja in s posebno kodo časovno omejite gledanje televizije, zlasti takrat, ko je otrok sam doma. Koliko časa otrok porabi za fizične aktivnosti, pa boste najbolje nadzorovali, če se mu boste pri rekreaciji pridružili. Da otroku ne boste priskutili telovadbe (še preden to uspe storiti učiteljem telovadbe v osnovni in srednji šoli), kurjenje kalorij zakamuflirajte v igro. Na naslednjih straneh boste našli Men’s Healthovo družinsko vadnico z zanimivimi predlogi za vso družino.
2. Računalnik v roke
Iz razmerja med višino in težo lahko izračunamo indeks telesne mase, s katerim lahko določimo, s kolikšno količino maščobe smo podloženi. Faktor zdravega telesa se giblje nekje med 18, 5 in 24, 9. Pri številkah od 25 do 19, 9 lahko vklopite alarm za nadzor vnosa kalorij v telo. Vse, kar je nad 30, pa pomeni, da je vaše telo že čezmerno tapecirano z maščobnimi rezervami. Pomembno je, da indeks telesne mase določimo tudi otroku. Prej ko boste zajezili čezmerno naraščanje kilogramov (z normalno rastjo otroku proporcionalno narašča tudi teža), manjša bo verjetnost, da bo imel v odraslem življenju težave z debelostjo. Formulo, kako izračunate indeks telesne mase, najdete v skoraj vseh priročnikih, ki se ukvarjajo z zdravo prehrano.
3. Postanite izbirčni
Čeprav se vam morda zdi drugače, si zapomnite, da zdrava prehrana ni le drugo ime za odtegovanje obrokov in stradanje. Starši se morajo naučiti pravilno izbirati in dozirati posamezne skupine živil, da bo otrok s hrano zaužil vse potrebne snovi za zdrav razvoj. Nikar ne nasedajte reklamam za sladkarije, v katerih hvalijo čokoladne kolačke in namaze kot zdrav uravnotežen obrok samo zato, ker ima dodano mleko. Količina mleka v primerjavi z maščobami, sladkorji in aditivi je v takšnem izdelku večinoma zanemarljiva. Otroci imajo radi hrano, ki je na pogled zanimiva, zabavna in pisana, zato ni vseeno, kako jim jo postrežete. Vrsto zabavnih načinov, kaj vse lahko oblikujete iz sadja in zelenjave, poiščite v knjigi, ki jo je možno najti v naših knjigarnah: Play With Your Food (angl. Igraj se s hrano), ki je sicer v angleškem jeziku, toda fotografije so dovolj zgovorne, da jezik nikakor ne more biti ovira. Med sladicami pa izbirajte med polnozrnatimi piškoti, suhim sadjem in manj sladkim sladoledom ali zmrznjenim jogurtom.
4. Postavite meje
Skušnjavi, da bi segli po nezdravih prigrizkih (z veliko maščobami in sladkorji), se boste najlaže izognili, če jih sploh ne boste kupili. Če otrok doma ne bo videl krofov, čokolade in čipsa, vas zanje tudi ne bo mogel prositi. Pa tudi vam ne bo treba skrbeti, da bi se ob napadu polnočne volčje lakote nabasali z nečim, kar je na seznamu prepovedanih živil. Poskrbite raje za to, da bo na dosegu otroških oči in rok vedno dovolj raznovrstnega sadja, ki bo dovolj privlačno, da bo otrok sam segel po njem, če bo začutil lakoto. Enako velja za navadne jogurte in skute, zelenjavo in predvsem navadno vodo, ki je najboljša in najbolj zdrava pijača za pogasitev žeje. Če boste imeli doma na zalogi le zdravo hrano, ne boste nikoli v zagati, da bi morali otroku hrano odrekati.
5. Nikoli ni prezgodaj
Po najbolj črnogledih napovedih ameriških strokovnjakov za prehrano bo prihodnost predebelih otrok približno takšna, če ne bomo dovolj kmalu ustrezno ukrepali: devet milijonov debelih otrok bo čez 25 let odraslih, našli si bodo enako okrogle boljše polovice, po predimenzionirani pojedini na poroki se bodo zaradi lagodnega zakonskega življenja še dodatno zredili za kak kilogramček, se pravi za deset, sproducirali 18 milijonov predebelih otrok, polomili vsaj eno posteljo na par in civilizacija, kakršno poznamo danes, bo počasi izumirala.
V resnici pa se temu lahko izognemo s pravilno prehrano otroka v prvih mesecih njegovega življenja. Dokončno število maščobnih celic v otrokovem telesu se formira v prvih nekaj mesecih takoj po rojstvu. Bolj ko ga bomo basali z nezdravo hrano, večje število maščobnih celic bo imel in večje bodo njegove možnosti, da bo debel. Druga pot do telesno zdravo razvitega otroka je materino mleko (poleg drugih dobrih lastnosti, ki jih ima, je tudi zapakirano v privlačno embalažo). Pediatri so namreč ugotovili, da se otroci, hranjeni z umetnimi nadomestki za materino mleko, veliko pogosteje zredijo že kot dojenčki.
6. Korak za korakom
Debelost otroške populacije je razvidna tudi iz količine gibanja. Strokovnjaki prehrambenega inštituta so v različnih zahodnih deželah merili število korakov, ki jih na dan v povprečju napravijo otroci: na Švedskem 18. 340, v Avstraliji 15. 023 in v ZDA 13. 872. Ni težko uganiti, kje so otroci najbolj debeli. Če se že ne morete popolnoma izogniti restavracijam s hitro prehrano in krompirčku pred televizorjem, poskrbite za to, da se z otrokom rekreirate vsaj eno uro na dan. Naučite ga, da se sam vozi s kolesom na telovadbo ali k nemščini oziroma angleščini, da gre peš na obisk k sošolcu, ki stanuje le nekaj ulic stran od vas, in predvsem ne bodite njegov osebni šofer.
S tem ko ga prevažate v šolo, iz šole, na vse njegove popoldanske aktivnosti, ne le da vzpodbujate njegovo lenobo, hkrati tudi po nepotrebnem porabljate svoj dragoceni prosti čas. Otrok naj izbere zabavno prevozno sredstvo, pa naj bo to kolo, rolerji, skiro ali rolka, vseeno. Glavno je, da izum na koleščkih nima motorja in da mora v premikanje vložiti nekaj telesnega napora. Poleg vsega tega mu daje lastno prevozno sredstvo tudi občutek samostojnosti in svobode.
7. Čas za malico
Tudi pri nas je vedno več osnovnih in srednjih šol, ki se lahko pohvalijo z avtomati za pijačo in prigrizke. Na žalost pa je meni, ki ga ponujajo takšni avtomati, precej nezdrav: sladki sokovi, sladke gazirane pijače, najrazličnejše energetske bombe v obliki s čokolado oblitih sladkarij. Le redki se lahko pohvalijo tudi z večjim številom sendvičev in naravno mineralno vodo.
Otroke je treba navaditi predvsem na to, da mora telo na dan dobiti dovolj tekočine, in to ne sladkih sokov, temveč navadno vodo. Včasih telesu primanjkuje le vode, mi pa imamo občutek, da smo lačni in da moramo nujno nekaj pojesti. In ker je do kosila še daleč, si privoščimo čokoladko (ker je ravno dovolj velika, da jo lahko stlačimo v žep). Če šola, v katero hodi vaš otrok, nima organizirane malice, mu vsak dan sami pripravite zdravo malico. Če mu boste dali le denar zanjo, je malo verjetno, da si bo znal otrok sam kupiti zdravo hrano, saj vsi vemo, kakšne vrste hrana je v trgovini najbolj opazna. Malica naj vsebuje polnozrnat kruh, sadje, negazirano mineralno vodo ali naravni sok pomaranč ali jabolk in katerega od mlečnih izdelkov. Sladkarije pa lahko nadomestite z nekaj suhega sadja in oreški.
8. sužnji hipotalamusa
Predstavljajte si sebe za praznično obloženo mizo, ki se kar šibi od dobrot iz kuhinje vaše mame. Ko se napokate tako, da še komaj dihate, si razrahljate kravato in pas na hlačah in vprašate: ”Kaj pa imamo za sladico? ” To je dokaz, da vaš hipotalamus deluje kot urca. Žleza na dnu možganov je regulator lakote za vse glavne okuse: za sladko, slano in grenko. V časih, ko smo se še potikali po jamah in lovili medvede in mamute po bližnjem hribovju, je bil to nagon, ki nam je omogočil okušanje večjega števila različne hrane: ko smo se najedli ene vrste, smo poiskali drugo, saj smo telesu le tako lahko priskrbeli vse potrebne snovi. Danes nam pašo odreja prehrambna industrija, saj kombinira sladko in slano hkrati in dodaja vse mogoče dodatke, da ostanemo čim boljši porabniki njihovih izdelkov. Saj poznate občutek grizljanja čipsa ali arašidov: dokler vrečka ni popolnoma prazna, vam niti na misel ne pride, da bi odnehali. V vsej industrijsko predelani hrani se skrivajo dodatki, ki ukanijo delovanje hipotalamusa, kar pa še ne pomeni, da morate nujno poslušati svojo zmedeno žlezo.
Če ste se že vdali skušnjavi in v supermarketu kupili ogromne količine nezdrave hrane, se vsaj toliko obvladajte, da ne odprete več različnih vrečk hkrati. Če boste napadli le eno vrsto, na primer vrečko čipsa, se ga bo vaše telo hitro preobjedlo in niti na misel vam ne bo prišlo, da bi odprli še drugo.
Izogibajte se dodatkom, ki prelisičijo hipotalamus, kot so: natrijev klorid (sol), natrijev benzoat, natrijev bikarbonat, natrijev glutamat in umetne arome.
Jejte pravo sadje, zelenjavo in žita, ne le njihove približne nadomestke, ki so v večini primerov le frankensteinska sestavljanka najrazličnejših dodatkov.
9. Kilce gor, kilce dol
Ne pričakujte od otroka, da bo imel zdrav odnos do prehrane, če iz tedna v teden gleda svoje starše, kako se lotevajo diete za dieto in kako se v vmesnem času bašejo z vso prepovedano hrano. Otrok bo dobil občutek, da je prehranjevanje nekaj zelo zapletenega, zlasti če se boste lotili divjih enoličnih shujševalnih diet: teden dni na kislem zelju, drugi teden le na kuhanem rižu, tretji teden pa vse, česar si v prvih dveh tednih niste smeli privoščiti. To niti približno ni zgled, ki bi otroke pritegnil k zdravemu življenju. Zato je pomembno, da otroke že od malega privajate na zdrave prehrambne navade, saj bo to vzorec, po katerem se bodo zgledovali vse življenje.
10. Družina naj drži skupaj
Če želite narediti otrokom uslugo in jih naučiti zdravega življenja, to pomeni, da se morate pravil, ki jim jih lajnate iz dneva v dan, držati tudi sami. Kaj vam pomaga ena sama polica zdravoprehranske nirvane, če so vse druge kuhinjske omarice zabasane z vsem tistim, česar naj on bi ne jedel. Otrok se bo počutil kot zapornik, ki mora po kazni jesti solato in hoditi na plavanje, medtem ko vi lahko jeste tortice in svinjsko pečenko, vse popoldneve pa pregnijete pred televizorjem. Bodite otrokov idol in se skupaj z njim lotite športa, zajtrka in večerje. Z veliko humorja, dobre volje in avanturistične žilice. Tako kot se na otroke prenaša- jo slabe navade, se tudi dobre.
Aleksander Globokar