Bi vam takšen šolski sistem ustrezal? Kar precej se razlikuje od našega.
Opazili boste, da je kar nekaj stvari na Norveškem drugačnih kot v naših šolah. Ali bi se lahko navadili na takšen sistem? Svojo izkušnjo je opisala neka mama, ki se je z družino preselila na Norveško. Poglejte, kakšna je njena izkušnja.
- Preverite tudi: "Sin si je že pri 7. letih sam pripravil zajtrk - odrasel je v takšnega človeka" (zapis mame)
"Nekaj mesecev nazaj smo se preselili na Norveško. Imava hčerko, ki je ravno dopolnila 6 let, zato sva bila zakonsko obvezana, da jo vpiševa v osnovno šolo. Takrat na Norveškem začnejo otroci hoditi v šolo, ne glede na to ali so rojeni januarja ali decembra."
Hitro po prihodu na Norveško sta stara odšla na prvi razgovor s šolo. Sicer sta hotela, da bi najprej hodila v vrtec, vendar te možnosti tam ni bilo, saj je morala začeti s šolo.
"Povedali so nama, da naju pokličejo v prihodnjih dneh, saj se morajo pripraviti nanjo, ker ne zna jezika. Ni bilo nobenih pogojev za vpis, pogovora z otrokom ali drugega pregleda. Po 10 dneh so zares poklicali in rekli, da lahko pride naslednji dan.
Prvi dan je ostala v šoli nekaj ur in pravi, da ji je bilo všeč.
Naslednji dan je ostala že na celem pouku, torej nekaj več kot 4 ure. Potem je bila še v podaljšanem bivanju. V prvem razredu imajo tri ure, ki trajajo po eno uro, dva krajša in en daljši odmor.
Učijo se norveščino, angleščino, matematiko, gospodinjstvo, imajo še športno vzgojo. Ko hčerko vprašam, kaj so počeli in kako se je imela v šoli, mi skoraj vedno odgovori, da so se igrali.
Tako se učijo - skozi igro.
Med poukom ne rabijo sedeti za mizo, ampak sedijo na tleh in se lahko prosto premikajo. Pogosto izdelujejo stvari iz papirja, gline, perlic, žice ... Čez dan vedno odidejo ven, včasih tudi po trikrat, tako med odmorom kot med malico.
Pri mizah sedijo po 4 otroci, na vsakih nekaj tednov pa popolnoma premešajo omizja in s tem preprečijo tvorjenje skupin. Vsi se družijo z vsemi. Ob petkih proti koncu pouka običajno sledi šolska zabava.
Kaj imajo za malico? Tisto, kar prinesejo od doma. Obrok je zelo preprost: kos kruha z marmelado, ostanki večerje, sadje ...
Verjetno ni nenavadno, da je zimska oprema obvezna: kombinezon, kapa, šal, rokavice. Če otroku starši tega ne morejo privoščiti, obstajajo društva, ki zagotovijo vso opremo brezplačno. Velikokrat gredo na drsanje, smučanje in sankanje. Ker gre zima h koncu, so se v šoli odločili, da v petek otroke peljejo na sankanje, zakurili so ogenj in pekli na njem.
Pri športni vzgoji pa npr. kombinirajo fizične spretnosti z nalogami. Za prehod na naslednje polje v poligonu ali oviro, morajo seštevati, odštevati ali povedati kaj drugega, kar se trenutno učijo. Tedensko dobijo eno domačo nalogo, ki jo morajo včasih napisati na papir, ali opraviti na šolski tablici. Imamo tudi aplikacijo, preko katere poteka komunikacija med učitelji in starši.
V aplikaciji najdemo vse, kar je povezano s šolo. Če je otrok v podaljšanem bivanju, učitelji preko aplikacije obvestijo, kdaj se je začelo in kdaj je otrok odšel domov. Tu sporočamo tudi odsotnost otroka. Ob koncih tedna dobimo poročilo o tem, kaj so otroci počeli in kaj jih čaka prihodnji teden.
Učijo se tudi s pomočjo tablic.
Ponovno se učijo preko igre. Na tablicah imajo npr. ilustracije in zvoke, ki razložijo številke, črke, pravila seštevanja in odštevanja. Preverjanje znanja poteka tako, da izpolnijo odgovore in se premikajo na višje nivoje."
Malce nenavadno je, da za 8. marec otroci niso izdelovali darilc za učitelje in mame, njihov pouk je potekal povsem normalno.
"Ker je družba zelo raznolika, je poskrbljeno za spoštovanje vseh verstev in prepričanj. V aplikaciji sem npr. oddala soglasja za vse, kar so počeli: igre ob božičnem drevescu, odhod v cerkev, slikanje, objavo slik na šolski strani ... Do kakršne koli diskriminacije in nasilja imajo ničelno toleranco."
Viri: zelenaucionica.com
Prisluhnite aktivni podkastu! 🎧
Dr. Ana Debevc Prašnikar: "Največja napaka je to, da ljudje sploh ne razmišljajo o vitalnosti":
