Zakaj bi tudi starejši morali več hoditi? Preverite, kakšne posledice ima hoja na telo👇

15. 1. 2024
Deli
Hoditi bi morali vsak dan, če nam to dopušča zdravje. (foto: Profimedia)
Profimedia

Koliko korakov naredite dnevno? Ne glede na leta bi morali, če vam to dopušča zdravje, več hoditi. Če imate čas, prav vsak dan. Posebno ko se telo stara, ima hoja veliko dobrih vplivov. 

Menite, da ste prestari za vadbo? Pravzaprav lahko prav vsak izvaja določeno obliko fizične aktivnosti, ne glede na starost in ja, tudi kasneje po upokojitvi. Aktivnejši kot smo, lažje bomo dočakali in funkcionirali z vsakim letom. Hoja je običajno aktivnost, ki jo je najlažje izvajati, saj ne potrebujemo pripomočkov in se lahko na sprehod odpravimo pravzaprav kadarkoli, hodimo lahko med opravki, v službo, k prijatelju na skodelico kave ...

Preden začnete s hojo ...

... se posvetujte s svojim zdravnikom, posebno če ste starejši ali imate obstoječe zdravstveno stanje. Kaj morate vprašati zdravnika? 

  • Se moram določenim vajam ali vadbi izogibati? 
  • Lahko katera od mojih poškodb ali bolezni vpliva na vadbo?
  • Kako naj obvladam svoje simptome in ob tem varno telovadim?

Če ima zdravnik pomisleke glede katere od aktivnosti, vprašajte za alternativno aktivnost, ki jo lahko opravljate. Ko se začnete rekreirati, bodite pozorni na to, kako se počutite. Če se pojavijo kateri od teh simptomov, takoj prenehajte z vadbo in obiščite zdravnika: vrtoglavica, bolečina v prsih, nenačrtovana izguba teže, pomanjkanje sape ali težko dihanje, več dnevne bolečine v mišicah ali drugje po telesu (bolečina ne poneha). 

Preden začnete redno hoditi, skočite v trgovino in si kupite par dobrih superg, saj lahko s starenimi in razhojenimi naredite škodo stopalom in posledično celemu telesu. 

Ne spreglejte: 

Tako, pripravljeni ste!

Kakšne so posledice hoje za starejše? 

Izboljšano zdravje srca

Hoja lahko izboljša cirkulacijo krvi in pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka, kar posledično pomeni boljše delovanje srca. Če si lahko privoščite zastonj "terapijo", jo izkoristite vsak dan, oziroma čim pogosteje. Za starost 65 let in več je priporočljiva rekreacija približno 150 minut na teden. Seveda pa hojo prilagodite sebi - če dolgo niste hodili na sprehode, začnite s kratkimi razdaljami in jih postopno povečujte. 

Hoja ni nadomestilo za zdravila in zdravniška priporočila glede krvnega tlaka.

Nižji krvni sladkor

Ali po obroku doživite hiter dvig krvnega sladkorja, kar načenja vaše zdravje? Že 15 minut hoje vam lahko pri tem pomaga. Če čas povečate in ste dosledni, pa boste čez čas zmanjšali tveganje za obolenje za diabetesom tipa 2, ali pa ga boste lažje obvladovali, če ga imate. Krvni sladkor je najvišji od 60 do 90 minut po obroku, zato je najbolje, da se na sprehod odpravite v tem časovnem okvirju. d

Močnejše kosti, okrepljene mišice in sklepi

Med hojo se aktivira več skupin mišic, zato z eno aktivnostjo poskrbite tako za kosti kot za mišice in sklepe. Če boste pri gibanju vključili še roke, boste dobre posledice občutili tudi na zgornjem delu telesa. Ko boste okrepili mišice, boste lažje nadzorovali držo, sklepi bodo "podmazani" s tekočino, zato ne bo težav z bolečinami. 

Počasnejši upad kognitivnih funkcij

S staranjem počasi upadajo tudi kognitivne funkcije, vendar lahko ta proces močno upočasnimo, če redno telovadimo. Z redno hojo lahko dolgoročno vplivate na manjše tveganje za mentalne bolezni, kot je demenca in Alzheimerjeva bolezen. Ponovno, to ni nadomestilo za zdravila in redne preglede, lahko pa pomaga pri obvladovanju ali preprečevanju. 

Boljši spanec

Se ponoči stalno prebujate, ali pa ne morete zaspati še dolgo po tem, ko ležete v posteljo? V svoje dneve umestite redne sprehode. Več korakov kot boste nabrali, bolje boste ponoči spali. Dnevna aktivnost bo pomagala pri trdnem spancu in preprečila premetavanje po postelji. Tudi če se na sprehod odpravite že zjutraj, boste zvečer opazili pozitivne učinke. 

Bonus video: Športna trenerka o novoletnih zaobljubah in zdravem življenjskem slogu

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek