Izgorelost ima številne obraze

Za izgorelostjo po statistikah trpi kar 26 odstotkov zaposlenih. Številke med študenti so še večje. Gre za težavo, ki v zadnjih letih skokovito narašča. Sprva so jo povezovali predvsem s poklici pomoči in s preveliko obremenjenostjo na delovnem mestu.

Danes pa vemo, da ima številne obraze. Pojavi se lahko pri zaposlenih na kateremkoli delovnem mestu – od direktorjev in menedžerjev do delavcev v proizvodnji, tudi pri gospodinjah, mladih starših, upokojencih, ki skrbijo za svoje ostarele starše, ali pri brezposelnih.

Poenostavljeno povedano, gre pri izgorelosti za to, da skozi daljši čas vlagamo bistveno več, kot dobimo nazaj.

Ključni dejavniki, ki pripomorejo k razvoju izgorelosti so:

• velike obremenitve,
• natrpani urniki, 
• delo, v katerem ne prepoznamo smisla,
• slabi medosebni odnosi in neupoštevanje s strani nadrejenih,
• pomanjkanje občutka cenjenosti in priznanj.

Pojavljati se začnejo različni simptomi, ki so sorodni depresiji. Za posameznika pomenijo veliko trpljenje, okrevanje pa lahko traja več mesecev.

Tudi organizacije prepoznavajo negativne učinke izgorelosti, saj ta povzroča velike izostanke na delovnem mestu. Zato se pospešeno razvijajo ukrepi, s katerimi preprečujemo izgorelost oz. pozdravimo njene posledice in podpiramo rehabilitacijo prizadetih.

Bolje preprečiti kot zdraviti

Izgorelost se ne zgodi z danes na jutri. Gre za proces, ki poteka daljši čas. Tveganje za izgorelost se poveča, če gojimo nekatere nezdrave vedenjske in miselne vzorce. Klasično se pri preventivi in rehabilitaciji izgorelosti uporabljajo pristopi iz vedenjsko-kognitivne terapije. Sodobni trendi vse večji poudarek dajejo tudi na ukrepe pozitivne psihologije.

V nadaljevanju je nekaj preprostih stvari, s katerimi si lahko sami pomembno zmanjšate tveganje, da izgorite. Osnovno vodilo naj bo, da v svoje življenje vnašate več prijetnega, kot je obremenitev.

Kako preprečiti izgorelost 

• Začnite dan s prijetnim ritualom
  Vzemite si čas za nekaj lepega za začetek dneva. Kratka meditacija, raztezalne vaje, dišeča prha ali crkljanje s partnerjem v postelji. Ni tako pomembno, kaj, glavno je, da dan začnete umirjeno in prijetno. In za to je vredno vstati tudi nekaj minut prej.
  
  
• Vzemite si čas za redno fizično aktivnost
  Napetost, stres v nas aktivira živčni sistem, ki je povezan z doživljanjem nevarnosti. Sprožajo se stresni hormoni, adrenalin, noradrenalin, kortizol. Pomembno je, da na to napetost odreagiramo zdravo. Fizična aktivnost vas bo razbremenila ter vam namesto adrenalinskega koktajla v vaših možganih sprožila hormone sreče, serotonin, oksitocin, dopamin. Misli se vam bodo zbistrile in svet bo nenadoma lahkotnejši.
  
  
• Postavite sebe in svoje zdravje na prvo mesto
  Nobena naloga ali zadolžitev ni tako pomembna, kot je vaše zdravje. Vključite skrb zase v svojo dnevno enačbo. Preden rečete neki nalogi da, se vprašajte, ali jo res želite prevzeti. »Moram razmisliti, ti sporočim čez pol ure,« je stavek, ki vam bo omogočil, da trezno razmislite, kako in kaj. 
  
  
• Poskrbite za odmore
  Odmori med nalogami niso luksuz. So nujni, da se vaše telo in um regenerirata. Vzemite si čas za majhne odmore. Že petminutni odmori med delom, ki jih sistematično uvajate, lahko pomenijo veliko razliko. Prav tako je pomembno, da načrtujete redne poldnevne ali večdnevne oddihe – npr. en vikend na mesec v toplicah ali na ležalniku na domačem balkonu. Ključno je, da v tem času počnete nekaj prijetnega. 
  
  
• Ozavestite svoje močne lastnosti
  Sodobna znanstvena dognanja na področju preventive izgorelosti dajejo poseben poudarek tej točki. Ozavestite vaše močne strani in vrednote. Morda ste dobri v komunikaciji? Ali pa s številkami? Nato najdite načine, kako boste te svoje močne strani čim večkrat uporabili pri svojem delu in v vsakdanjem življenju.
  
  
• Pokličite prijatelje
  V sodobnem hitrem tempu se nam vse prepogosto zgodi, da ne najdemo časa za druženje. Poskrbite, da spet oživite stare prijateljske stike zunaj delovnega okolja. Takšno druženje vas bo osvežilo, prineslo nove impulze v vaše življenje. 
  
  
• Oživite svoje strasti
  Kdaj ste nazadnje počeli kaj takšnega, da se je za vas čas ustavil? Za nekoga je to branje ali glasba, za drugega kuhanje, za tretjega veslanje … Hobiji, stvari, ki jih počnete z zanosom, s strastjo, so izvrstna preventiva proti izgorelosti. Spomnite se, kaj ste včasih počeli zares radi, in si vzemite čas za to. Ali pa se podajte v raziskovanje in se spravite početi nekaj, kar ste si od vedno želeli. Naj vam ne bo žal časa – vlagajte vase!
  
  
• Postavljajte si pozitivne cilje in vizualizirajte lepo prihodnost
  Uresničljivi cilji nas napolnijo z energijo, predstave o lepi, pozitivni prihodnosti pa nam vlivajo upanje. Prav upanje in hvaležnost sta dva močna miselna vzorca, ki sta se v raziskavah pokazala kot posebno učinkovita pri zadovoljstvu z življenjem.

Izgorelost na terapevtskem kavču

Vse to že veste, pa še vedno nekako ne morete izstopiti iz negativne spirale? Potem je čas, da razmislite o strokovni pomoči. Zdravnik vam lahko predpiše zdravila, ki pomagajo lajšati simptome. Da bi lahko trajno odpravili izgorelost, je pomembno razumeti njene vzroke, jih preseči ter oblikovati nove, bolj zdrave navade.

V psihoterapevtskem procesu najprej poskrbimo, da se posameznik stabilizira in izstopi iz negativne spirale. Učimo se zdrave dnevne rutine, rednega ritma vstajanja, zadostnega spanja, telesne aktivnosti, zdravega prehranjevanja … Naučimo se sprostitvenih tehnik, s katerimi poskrbite za več sproščenosti.

V nadaljevanju terapevtskega procesa se posvetimo globljim vsebinam, vzrokom in vzorcem, ki so privedli do izgorelosti. Najpogosteje so to perfekcionizem, pretirana ustrežljivost, nesposobnost prositi za pomoč, prepričanje, da se je treba ves čas truditi in se priganjati. Vsi ti vzorci imajo svojo osebno zgodovino, ki se je v terapiji naučimo razumeti in – presegati. 

Izgorelost je težka izkušnja. Je pa tudi priložnost za rast. Tisti, ki so jo uspešno premagali in nadgradili svoje življenje, menijo, da jih je oplemenitila.