Težave z zaprtostjo moramo v večini primerov reševati sami. Le v najhujših primerih se lahko obrnemo na zdravnika, ki nam predpiše odvajala.

Skrivnost preprečevanja zaprtosti in večja kontrola nad odvajanjem blata je tako v veliki mer odvisna od nas samih. Če želimo boljšo prebavo in redno odvajanje blata, moramo spremeniti svoje prehranske navade ter svoj način življenja.

Vzroki za zaprtost

V večini primerov zaprtost oziroma otežkočeno odvajanje blata ni definirano kot bolezensko stanje in zato je težje predvideti, iz kje izvira nastala situacija.  

O zaprtosti navadno govorimo, ko posameznik odvaja blato manj kot trikrat na teden. Nastalo stanje pa spremljajo tudi bolečine v trebuhu, napihnjenost ter težave pri odvajanju blata, ki je zelo trdo in izsušeno. Velikokrat pa zaprtje spremlja tudi občutek, da nismo izpraznili črevesja, ker je izredno neprijetno in boleče.

Kronično zaprtje nastopi, ko se omenjeni simptomi opažajo v daljšem obdobju, ki traja več kot tri mesece. V takšnih primerih je lahko zaprtje tudi simptom razdraženega črevesja, kjer opažamo alterniran pojav zaprtja in diareje.  

Najpogostejši dejavniki tveganja

Zaprtje se v večini primerov pojavi pri ljudeh, ki imajo slabe prehranske navade. Navadno na njihovem jedilniku primanjkuje vlaknin, ki jih pridobimo z uživanjem sadja, zelenjave in žitaric. Nato je tu še slaba hidratacija telesa, premalo telesne aktivnosti, preveč stresno življenje in v nekaterih primerih celo tesnoba ali depresija.

Ne glede na to, kakšni so vzroki za pojav zaprtja, strokovnjaki svetujejo, da je najboljša preventiva proti zaprtosti oziroma začetek odpravljanja težav z zaprtostjo to, da popolnoma spremenimo naše prehranske navade.

Prehrana proti zaprtosti

Zaprtje lahko preprečimo z uživanjem zdrave in kakovostne prehrane, ki bo dobro vplivala na naše črevesje in nam omogočila boljše odvajanje blata.

Strokovnjaki in nutricionisti priporočajo upoštevanje naslednjih napotkov: 

• Pri vsakemu obroku moramo zaužiti vsaj eno porcijo surove ali kuhane zelenjave. Med kuhano zelenjavo, ki naj bo dušena ali kuhana na pari, je najbolj koristna špinača, bučke, brokoli,  cvetača, stročji fižol, jajčevci in artičoke.
• Vsak dan je potrebno pojesti vsaj 2–3 porcije sadja srednje velikosti. Najbolje je, da posežemo po kiviju (zjutraj na tešče), hruškah, marelicah, figah in slivah. Če je možno, moramo sadje pojesti z olupkom ali pa kuhano.
• Za večerjo si postrezimo krožnih zelenjavne juhe, ki je lahko tudi spasirana.
• Namesto belega kruha, testenin in riža, izberimo raje polnozrnate izdelke.
• Vsaj 2-krat tedensko jejmo stročnice.
• V svoj jedilnik moramo vključiti vsaj eno porcijo jogurta ali kislega mleka.
• Povečati moramo vnos tekočine na vsaj 1,5 ali še bolje 2 litra dnevno. Piti moramo pretežno vodo, čaj ali zelenjavno juho.
• Zmanjšati moramo vnos alkohola, pravega čaja in kave (razen če nam jutranja kava pospeši prebavo).
• Izogibati se moramo siru, ocvrti hrani in maščobam živalskega izvora.
•  V primeru, da imamo težavo z divertikli (izbokline v črevesni steni, ki se kažejo kot nekakšni »žepki«), ki lahko prizadenejo celotno debelo črevo, je dobro, da se izogibamo zelenjavi, kot je zelena, komarček, stročji fižol; sadju, ki vsebuje majhno seme (grozdje, jagode, kivi, gozdni sadeži, paradižnik) in olupkom zelenjave, zato moramo vso zelenjavo spasirati.

Spremenimo način življenja

Poleg kakovostne in pravilne prehrane moramo paziti tudi na način življenja.

Jesti moramo ob točno določenih urah in nikakor ne smemo preskočiti nobenega obroka. Zaužito hrano pa moramo, preden jo pogoltnemo, dobro prežvečiti.

V veliko pomoč pri oblikovanju zdravega črevesja nam je lahko tudi oblikovanje lastne rutine uporabe straniščne školjke. Najbolje je, da veliko potrebo opravimo vsak dan po enemu izmed obrokov.

V kolikor kljub novim prehranskim in življenjskim navadam še vedno ne opazimo izboljšanja, se lahko obrnemo na splošnega zdravnika, ki nam bo predpisal odvajalo.

Fizična aktivnost

Na koncu naj omenimo še pomen fizične aktivnosti, ki jo veliko ljudi, pogosto zaradi natrpanega delovnika, zanemarja.  Če želimo vzdrževati zdrav življenjski slog, moramo v vsakodnevno rutino vključiti vsaj 20–30 minut hoje ali telovadbe, ki jo lahko kombiniramo tudi s priljubljeno jogo ali s plesom. Če bo gibanje postalo del našega vsakdanjika, bomo kmalu opazili pozitivne spremembe tudi pri odvajanju blata.