Minilo je leto od tega, ko sem začela obiskovati vadbo moči pri nekem osebnem trenerju (v skupini) in opazila sem kar nekaj stvari. Za začetek lahko rečem, da je ne priporočam.
Eno leto je minilo, odkar sem začela obiskovati vadbo z osebnim trenerjem v manjših skupinah (do 6 ljudi). Izredno mi je všeč, da vadbo prilagodi vsakemu vadečemu posebej, hkrati pa telovadimo v skupini, kar je bolj zabavno.
Tudi pred tem sem preizkusila kar nekaj vadb, predvsem kot študentka in tudi kasneje, a razlika je v tem, da sem tiste opustila, pri tej pa še vztrajam in nimam namena končati. Zakaj? Zaradi vseh spodnjih razlogov, pa tudi zaradi vzdušja, napredka, občasne slabe vesti, trme ... In ker sem končno našla nekaj pravega zase.
Preverite tudi:
- Najlepše pohodniške poti v Sloveniji (primerne tudi za začetnike)
- Novopečena mamica in športnica Maja Mihalinec Zidar: katere vaje priporoča nosečnicam, kako izgleda njeno kosilo, katerega športa ne mara in kam se odpravlja na dopust?
- To se zgodi z vašim telesom, ko več hodite
Nisem nikakršna strokovnjakinja za vadbo, to raje prepustim trenerju, lahko pa povem, kaj sem opazila po enem letu. Ste tudi sami izkusili kaj podobnega?
Tehtnica lahko razkrije vse ali pa nič
Odvisno, katere številke gledate. Kilogrami zame niso važni in prav zares ne povedo ničesar, saj moj cilj nikoli ni bil shujšati, ampak okrepiti telo, imeti več kondicije in se bolje počutiti.
Če meritve opravite pri trenerjih oziroma v kakšnem fitnesu, bo tehtnica pokazala veliko več kot kilograme. Izvedeli boste, kakšen procent maščobe in mišic imate, starost presnove, procent vode v telesu ...
Zato sem spremenila mišljenje, da številke ne povedo ničesar, saj iz takšnih meritev izvem kar precej. Ko sem npr. "podaljšala" pustni teden v pustni mesec, so bili rezultati takoj slabši in ravno to me je motiviralo, da sem znova postavila meje in blestela pri naslednjih meritvah.
No, vseeno ne gre pretiravati, sama jih opravim na kakšne 3 ali 4 mesece.
Še vedno se mi včasih ne ljubi iti
Po enem letu žal še nisem našla čudežnega recepta, s katerim bi vsakokrat odšla na vadbo z nasmeškom. Včasih pridem tja zaspana, drugič se mi zareeeees ne ljubi, tretjič je prevroče ...
zasebni arhiv
Ampak vedno pridem in potelovadim. Sem tista vrsta, ki potrebuje obvezo in nekoga, ki ga tam pričakuje. Če bi telovadila sama, bi brez težav telovadbo prestavila in izpustila. Vsi moji izgovori hitro izpuhtijo, ko pričnem z ogrevanjem in vidim ostale sotrpine.
Telovadba ne bo nikoli toliko zabavna, da bi se vam vedno ljubilo iti, ampak najti morate nekaj takšnega, kar boste kljub slabim dnevom še naprej obiskovali.
Čas za resnico: vadba ne postane lažja
Ne, če je trener dober in vašo vadbo vedno stopnjuje. Čakala sem dan, ko bo utež končno postala lažja, ali ko bom kakšno vajo opravila brez težav, vendar trener že ob prvih znakih, da sem osvojila določeno težo ali vajo, to uvidi in primerno stopnjuje. Zato še vedno (žal) ne morem reči, da je moja vadba lahka.
Tudi če telovadite sami, naj bo to znak, da bi morali izbrati težjo različico vadbe: kadar jo opravite brez težav in imate po njej še zadosti energije, zmorete več!
Jem sladkarije, včasih tudi pico in hitro hrano
Hrana je seveda velik del (mojega) zdravega življenja, kar se je hitro pokazalo, ko sem za pusta pojedla nekaj (vredu, kar precej) krofov preveč. Jih pač obožujem, nimam drugega izgovora😅.
zasebni arhiv
Telovadila sem povsem enako in tudi na teži se ni veliko poznalo (zato pravim, da mi kilogrami ne povedo ničesar), a razmerje maščobe je bilo veliko slabše kot prej, ko sem bila že v precej dobri formi.
Na srečo to ne pomeni, da sem morala sladkarije popolnoma izključiti. Trenutno jih jem v zmernih količinah in zadnje meritve so bile najboljše od vseh opravljenih. Skrivnost je v ravnotežju.
Imam rutino, ampak ...
zasebni arhiv
... nimam rednega urnika vadb.
Bolj mi ustreza tako, da se po vsaki vadbi dogovorim, kdaj pridem naslednjič. Na srečo je vadba prilagodljiva in lahko izbiram med različnimi dnevi ter urami. Držim pa se pravila, da moram na teden telovaditi vsaj dvakrat in dvakrat oditi na daljši sprehod ali pohod ob dnevih, ko nimam vadbe. Občasno do pisarne v 5. nadstropju uporabim stopnice, a lagala bi, če bi rekla, da se to zgodi vsak dan.
Naredite si rutino, ki vam bo ustrezala in se ne silite v nekaj, kar veste, da na daljši rok ne bo izvedljivo.
Kaj sem opazila?
Po enem letu sem opazila kar nekaj stvari, glavno pa je tole:
- Pri hoji v hrib sem kasneje zadihana, lahko hodim hitreje in zdržim več napora, kot prej. Za primerjavo: prej je bil izziv že Šmarna gora, sedaj brez težav pridem na dvatisočaka, saj utrujenost opažam šele nekje pod vrhom. Ne pravim, da me to ne izmuči, ampak prej si ne bi upala niti pomisliti na takšen vzpon. Zdaj pa pridno polnim svoj planinski dnevnik in me pohodništvo zares veseli.
zasebni arhiv
- Čez dan imam več energije, in ko kakšen dan ne spijem kave, se mi to ne pozna.
- Hitro zaspim in spanec je trdnejši. Prej sem se prebudila ob kakšnem zvoku, ali pa sem se pred spanjem premetavala, sedaj teh težav nimam. Spim dobro, kakšna noč je še vedno neprespana, a to ni vredno omembe.
- Od tisočih ur sedenja, me brez telovadbe boli hrbet. Nič čudnega, saj presedim res lepo število ur, tudi kadar nisem v službi. Ko je kakšen teden minil brez vadbe, zaradi dopusta ali česa izrednega, sem že čutila bolečine v hrbtu, ki se običajno ne pojavijo.
- Mišice so prišle bolj do izraza in moje telo je lepše oblikovano. V ogledalu sem si bolj všeč.
Ali priporočam točno to vadbo in trenerja? Pravzaprav ne.
Ne priporočam, da izberete mojo ali vadbo vaših prijateljev.
Pa ne zato, ker bi bilo z njo kaj narobe - ravno obratno, meni se zdi odlična, zato še vedno vztrajam, ampak ker morate najti nekaj, kar bo primerno za vas. Tek in aerobika sta bila zame vredu, ampak čez čas se nisem več našla v tem. Zato sem preizkusila še jogo in marsikaj drugega, preden sem odkrila trenutno vadbo.
Pri izbiri vadbe se ne ozirajte na prijatelje in trende, ampak v ospredje postavite sebe in se odločite za to, kar vas veseli.
Avtor: A. H.