"Če želite biti zdavi, jejte tisto, kar so jedli naši predniki," pravi zdravnica

Hrana je spremenila nas in naše navade. Veliko bolj zdravi bi bili, če bi jedli in se gibali tako kot naši predniki.

Naši predniki so veliko delali na polju, selili so se, niso jedli vsak dan mastne hrane, zdravili so se z zelišči, iz divjih sadežev so si kuhali čaj za uravnavanje krvnega sladkorja in preprečevanje sladkorne bolezni, pravi prof. Dr. Vesna Dimitrijević Srećković, vodja oddelka za zdravljenje zapletov kronične sladkorne bolezni in prehrano, vodja kabineta za prehrano in preventivo presnovnih motenj na Kliniki za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKCS.

Preberite še:

Kaj so jedli?

"Uporabljali so liste robide, borovnice, murve, koprive, borovnice, pelenice, rožmarina, regrata, mete, bazilike, plodove šipka, cvet kamilice, plod brina. Potem česen, solata iz svežih regratovih listov, tudi iz plodov in korenine borovnice. Te rastline znižujejo povišano raven glukoze, krepijo imunski sistem, čistijo telo parazitov in virusov ter pozitivno vplivajo na uravnavanje celotne presnove glukoze in lipidov,« je za Stil.rs povedala dr. Srećković in dodala, da se je naša hrana v zadnjih dveh ali treh desetletjih močno spremenila, zato se je spremenilo tudi naše zdravje.

»Danes imamo velik odstotek debelih ljudi, znano pa je, da zdravega debelega človeka ni. Hrana, ki jo danes uživajo ljudje, tudi otroci, je polna nasičenih maščob in maščob živalskega izvora, ki ne le poškodujejo ožilje, ampak so prehransko prazne kalorije, povzročajo stalno lakoto in telo obremenjujejo z maščobami.«

Kaj točno to pomeni?

"Naša hrana je spremenila nas in naše navade. Po izkušnjah iz lastne endokrinološke prakse že šestmesečna individualno prilagojena sredozemska prehrana statistično značilno vpliva na indeks telesne mase, razmerje obsega pasu in bokov, zmanjšanje inzulinske rezistence, povečanje inzulinske občutljivosti , ugodno vpliva na lipidni status, razmerje LDL in HDL holesterola, krvni tlak, raven homocisteina, agregacijo trombocitov in preprečevanje ateroskleroze."

In post zdravi?

"Post v celoti ustreza sredozemski prehrani in lahko trdim, da lahko z občasnim postom preprečimo in zdravimo vse omenjene kronične bolezni, pa tudi z mediteransko prehrano, ki jo uporabljam pri kliničnem in znanstvenem delu."

"Post ni in ne sme biti stradanje, temveč izključitev živalskih maščob in beljakovin iz jajc, mesa in mlečnih izdelkov z uporabo obilice sadja, zelenjave, žitaric, rečnih in morskih rib ter vseh vrst olja, med katerimi posebej izpostavljam olivno olje."

Najnovejša znanstvena raziskava

V svetu, poudarja zdravnica, so dokazali, da če dvakrat na teden izločimo beljakovine in maščobe živalskega izvora, ugodno vplivamo na preprečevanje številnih bolezni.

Tovrstno prehranjevanje imenujemo post in prav to je post, ki ga naše ljudstvo pozna že stoletja in se tradicionalno drži ob sredah in petkih. Zaradi določenih bolezni in stanj ima veliko ljudi odpust od svoje duhovščine in se lahko ves post postijo na olju in ribah.

Druga pomembna naloga posta je čiščenje telesa in duha težke hrane in težkih misli ter krepitev volje. Z opuščanjem mastne in močne hrane si krepimo voljo in čistimo um uničujočih in slabih misli. Zdravimo pa tudi debelost, presnovni sindrom, sladkorno bolezen, srčni infarkt, možgansko kap, zamaščena jetra, depresijo, neplodnost in raka. Zmanjšan vnos živalskih beljakovin zmanjšuje tveganje za nastanek raka, pa tudi raven homocisteina, ki prispeva k razvoju ateroskleroze.

Telesna aktivnost

Najboljše rezultate dosežemo s telesno aktivnostjo skupaj s pravilno prehrano.

Priporočljiva je sredozemska prehrana, bogata s prehranskimi vlakninami in kompleksnimi ogljikovimi hidrati iz sadja, zelenjave, žitaric, enkrat nenasičenimi maščobami iz oljčnega olja, omega-3 večkrat nenasičenimi maščobami iz morskih rib ter zmanjšanje maščob in beljakovin živalskega izvora.

Vsakodnevni sprehod ali hitra hoja, ki traja vsaj pol ure na dan, in načrtovana telesna aktivnost pod strokovnim vodstvom ugodno vplivata na uravnavanje metabolizma in zmanjševanje debelosti, preprečevanje prediabetesa, sladkorne bolezni in pridruženih komorbidnosti.

Preberite še: Zaskrbljujoča študija: prekinitveni post 16:8 povezan z 91 % večjim tveganjem za srčno-žilno smrt