Tekoča voda je absoluten pogoj vsega življenja na zemlji. Je najpomembnejše hranilo, saj denimo brez nje ne preživimo dlje kot 100 ur, medtem ko lahko ostala hranila zanemarjamo cele tedne ali mesece. Čeprav se do nje obnašamo zelo površno, pa nobeno živilo ni bolj nujno ali ga rabimo v tolikšni količini.
Vsebnost vode v našem telesu se razlikuje in se spreminja med posamezniki, se pa v našem življenju predvsem zmanjšuje od več kot 90 % celotne teže pri plodu, do 74 % pri dojenčku, 60 % pri otroku, 59 % pri najstniku moškega spola, 56 % pri najstnici, do 59 % pri moškem in 50 % pri ženski, vse do 56 % pri starostnikih nad 50. letom in pri starostnicah do 47 %.
Razlike pri spolu od najstniških let naprej, pripisujejo razliki v akumuliranju maščob, kot tudi pri starostnikih, kjer mišično maso nadomesti maščobno tkivo. Telesna voda se distribuira med celicami in znotraj celic. Gibanje vode med celicami in znotraj njih uravnava učinkovit ozmotski in hidrostatični pritisk. Glavnino ionov v medceličnem prostoru predstavljajo ioni K+ in beljakovine, medtem ko so znotraj celic to ioni Na+, Cl- and bikarbonat.
Vnos in izločanje vode se sicer zelo spreminjata, vendar se na dolgi rok ne razlikujeta za več kot 0. 1%. Vnos in izločanje elektrolitov sta tesno vezana tako eden na drugega kot tudi na raven hidracije. Tipične vrednosti za odraslega v zmernem podnebju so nevedene spodaj.
Vodno ravnovesje
Vnos vode, ml/dan
Pijača (a) - 1500
Hrana (b) - 700
Presnovna voda (c) - 300
Izločanje vode, ml/dan
Urin (d) - 1500
Skozi kožo, potenje (e) - 500
Izhlapevanje (f) - 400
Blato (g) - 100
(a) Voda, gazirane pijače, čaj, kava, alkoholni napitki, . .
(b) Voda vsebovana v hrani, različno od hranila se giblje od ~6% pri arašidih, do ~35% v kruhu, do ~85% v sadju in zelenjavi . .
(c) Voda, ki nastaja pri presnovi hrane in pijače (npr. 1 g maščobe da ~1. 1 g H2O).
(d) Pomembne del te je potreben za izločanje ureje in drugih topil. Ostalo skrbi za uravnavanje vnosa in izločanja vode.
(e) Rabi za uravnavanje temperature, ki je odvisna od prejete energije in njenega trošenja, temperature okolja in vlažnosti.
(f) Spreminja se glede prejete energije in njenega trošenja, temperature okolja in vlažnosti. Skupaj z izgubami skozi kožo ta tipično dosega okoli 50 ml/100 kcal energije iz zaužite hrane.
(g) Odvisno od prehrane, poveča se s povečanim uživanjem prehranskih vlaknin.
Vse vrednosti se spreminjajo glede na prehrano, dejavnost in klimo. Uživanje vode določajo socialni, praktični in psihološki dejavniki s potrebo, ki se kaže kot žeja, ko nastopi dehidracija telesa. Izločanje vode uravnava hormonsko delovanje in proizvodnja urina v ledvicah, ki se običajno lahko prilagaja stanju hidracije telesa.
Prava količina vode (iz pijač) pri človeku je odvisna od njegove starosti, spola, fizične aktivnosti, duševnega stanja ali bolezni, in temperature in vlažnosti fizičnega okolja. Zdrav človek lahko brez škode zaužije nekaj več ali nekaj manj vode z uravnavanjem izločanja urina. Priporočene količine so nekoliko višje (1. 0-1. 5 ml/kcal) od običajnega vnosa, in sicer okoli 3 litre za moške in 2. 2 litra za ženske (s povečanjem na 2. 3 litra v nosečnosti ali 3. 1 litra ob dojenju). Ti višji vnosi vode kaže, da zmanjšujejo pogostnost ledvičnih kamnov, žolčnih kamnov in nekaterih vrst raka in so tudi sicer koristni.
Moški potrebujejo več vode od žensk zaradi svoje večje (v povprečju) brezmaščobne mase in potrošnje energije. Malčki in otroci potrebujejo več vode v razmerju z njihovo telesno maso, saj ne morejo tako učinkovito koncentrirati urina in zato ker je njihova površina glede na maso večja, zaradi česar je tudi večja izguba tekočine skozi kožo. Starostniki morajo paziti na zadostno hidracijo, saj staranje zmanjšuje občutenje žeje kot tudi sposobnost koncentriranja urina.
Voda igra v telesnih procesih pomembno vlogo kot medij in distribucijsko sredstvo v mnogih molekularnih izmenjavah; kot topilo in kot medij ločevanja, za prenos in distribucijo hranil, presnovkov, hormonov in drugih snovi po telesu in znotraj celic; za izločanje odpadnih snovi, predvsem prek urina in blata; kot reaktivna snov v različnih presnovnih procesih; kot regulator toplote zaradi svoje visoke specifične sposobnosti izhlapevanja; za podmazovanje telesnega ustroja in tvorbo sluzi kot tudi nujnih makromulekul, kot jih najdemo v beljakovinah in nukleinskih kislinah; za tvorbo tkiva in ohranjanje celične oblike; in za varovalo pred udarci, npr. možganska tekočina.
Stopnjo hidracije je težavno določati ali natančno ocenjevati. Eden od pokazateljev hidracije je ozmotičnost krvi. Vendar je ta normalno natančno nadzorovana okoli vrednosti 284 mOsmol/kg (rahlo povečana (1-2 %) pri starostnikih in zmanjšana ~3% med nosečnostjo) zatorej je to relativno slab pokazatelj stopnje hidracije. Kratkotrajna stopnja hidracije se lahko določa preprosto in natančno z merjenjem telesne teže, saj vpliva na težo v kratkih časovnih razmikih le vsebnost vode, kot nadziramo uživanje hrane, izločanje blata in druge možne spremenljive dejavnike (kot denimo prepotena ali sveža obleka).
Dehidracija (ki se začne pri 2-3% izgube telesne teže) povzroča vrsto simptomov od utrujenosti, glavobolov in zmanjšane pozornosti, do kolapsa in smrti (pri več kot 10 % izgubi telesne teže). Blažji simptomi se kažejo v zmanjšanju koncentracije šolske mladine ob koncu njihovega pouka. Težji simptomi dehidracije so včasih opazni pri starostnikih, kar je posledica manjšega pitja vode iz medicinskih, psiholoških ali socialnih razlogov. Povečano uživanje vode normalno zlahka nadzirajo ledvice z učinkovitim proizvajanjem večje količine urina. Če do tega ne pride, zaradi prekomernega vnosa vode (npr. > 1. 0 liter/uro) ali okvare ledvic, potem odvečna voda (hiperhidracija) lahko povzroči upad ravni natrija v krvi in otekanje možganov, kar vodi v smrt.
Vodo je potrebno piti v majhnih količinah vendar pogosto čez cel dan, tako da nismo nikoli žejni. Še posebej pomembno je piti vodo pred spanjem, s čemer se pripravimo na opazno izgubo vode, do katere pride med spanjem, in nadomestitev izgubljene vode takoj, ko zjutraj vstanemo, saj je to čas, ko je kri najbolj viskozna, torej najgostejša, srčni infarkti pa zaradi tega najpogostejši. Piti moramo ravno tako pred, med in po telesnih naporih, rekreaciji, s čemer ohranjamo raven naše hidracije. Raziskana je tudi učinkovitost odžejanja z osvežilnimi pijačami. Ugotovljeno je bilo, da je okus kislosti tesno povezan z zaznavanjem odžejanja, medtem ko sta sladkost in gostota (viskoznost) zaznavana kot najbolj nasprotna po učinku, torej ne zmanjšujeta občutka žeje.
Naravno čista voda ne obstaja; vsa voda, ki jo pijemo vsebuje raztopljene topne primesi, mnoge vsebujejo tudi določene mikroorganizme. Voda, ki jo pijemo prihaja do nas v različnih oblikah, ki se med seboj malenkostno razlikujejo: pitna voda, izvirska voda, ionizirana voda, voda iz pipe, filtrirana voda, naravna mineralna voda, destilirana voda in vodni pripravki, ki jih oglašujejo kot posebno zdravilne. Stekleničene vode so podvržene mednarodnim predpisom vendar niso nujno tudi varnejše od vode iz pipe. Jasno je, da morajo biti vse naštete vode pitne, da vsebujejo topne primesi (vključno s tistimi, ki so uvrščene med onesnaževalce) pod zakonsko določeno spodnjo mejo dovoljenega, da so bakteriološko neoporečne, in da so podvržene stalnemu preverjanju.
Naše telo sestavlja predvsem voda, zato je takšno sprotno uživanje vode ključnega pomena za delovanje katerekoli naše funkcije. Če popijete zadostno količino vode, obstaja veliko večja verjetnost, da bo organizem deloval optimalno. In če je ne popijete dovolj, boste že v kratkem zaznali ponavljajočo utrujenost, suho kožo, glavobole in zaprtje; dolgoročno pa se bodo poslabšale vse telesne funkcije. Tako preprosto je to.
Stvari postanejo nekoliko bolj zapletene pri vrsti vode, ki naj bi jo pili. Stekleničena izvirska (mineralna) voda in filtrirana voda ter ionizirana voda, so dobre izbire. Ne pijte vode iz vodovoda ali destilirane vode. .
Izvirska, mineralna (in ne zgolj "pitna") voda mora biti stekleničena v polietilenske plastenke ali steklenice, ne v dvo- ali pet-literske plastične (PVC) posode, ki prenašajo vse preveč kemikalij v vodo. Filtrirano vodo si lahko zagotovimo s pomočjo mehanskih filtrov, kakršen je čistilnik pitne vode CP-1, s pomočjo povratne osmoze, ki je nujna predvsem na področjih, kjer odsvetujejo uživanje in kuhanje z onesnaženo vodo iz vodovoda, ali ionizatorjev z dodanim mehanskim filtrom, ki jih predstavljamo na naši spletni strani.
Vode iz vodovoda se je dobro izogibati saj vsebuje klor, kahko pa tudi fluor, torej strupeni substanci, ki lahko ob dolgotrajnejšem izpostavljanju povzročita hude zdravstvene težave. Izogibati se velja tudi destilirani vodi, saj je napačno ionizirana, ima napačen pH, ter polarizacijski in oksidacijski potencial, ter lahko iz vašega telesa izpere nujno potrebne minerale. Povezujejo jo z izpadanjem las, ki je pogosto povezan s pomanjkanjem določenih mineralov.
In končno, če je možno pijte vodo sobne temperature, saj lahko ledeno hladna voda poškoduje občutljivo oblogo vašega želodca.
foto: Shutterstock