Vedno obstaja več poti do cilja. Tako obstaja tudi več različnih metod za razvoj vzdržljivosti. Od neprekinjene do intervalne, kjer se izmenjujejo odseki teka z večjo hitrostjo in počitkom oz. aktivni počitkom. Kljub temu, da si še nismo podrobneje ogledali intervalne metode, vam v videu predstavljamo nadgradnjo intervalne metode – imenovano FARTLEK.
Fartlek je vadba, pri kateri hitrost teka prilagajamo razpoloženju, naravnim okoliščinam, cilju vadbe... Skratka to je metoda, ki je intuitivna in svobodna, brez striktno predpisanih količin in intenzivnosti. Kot smo že omenili, naj fartlek poteka v naravi, tekaškim vsebinam (lahkoten tek, tempo tek, intervalni tek, tek v klanec...) pa dodajmo še netekaške (vaje za moč, poskoki, vaje za tehniko teka...). Vsebina naj torej postane posledica navdiha ter potreb, ki jih je potrebno zadovoljiti za boljšo tekaško pripravljenost.
Primeri: Če vam na primer primanjkuje tekaške kilometrine, v fartlek vključite dolge teke. Če želite izboljšati tehniko teka, vključite vaje za izboljšanje le-te itd. Fartlek je lahko tudi izziv, ko si na primer izberemo zahteven teren (naravne ovire...) ter podlago (blato...).
Ta metoda je v uporabi (kljub mogoče njeni neprepoznavnosti) že kar nekaj časa. V 30-ih letih prešnjega stoletja jo je oblikoval Gösta Holmér, trener švedskih tekačev. Idejo za oblikovanje fartleka je dobil ob preučevanju treningov finskega tekača Paava Nurmija, ki je bil v 20-ih letih eden najboljših tekačev na dolge proge.
Holmerjevi tekmovalci so v tistem času z njegovo pomočjo dosegli kar nekaj svetovnih rekordov. Po njem se imenuje tudi tekaška proga – Holmerjeva steza. To je proga, ki je posuta z mehkimi materiali, kot je npr. mešanica peska in žaganja. Tek na takšni stezi je zato primeren predvsem za ljudi, ki imajo težave s sklepi. Tudi v Sloveniji imamo kar nekaj takih stez, najbolj znana pa je verjetno Holmerjeva steza pri stadionu ŽAK v Ljubljani.
fartlek
