Mednarodna agencija za raziskave raka je uvrstila sladilo aspartam med potencialno karcinogene snovi. Ob tej priložnosti iz Inštituta za nutricionistiko pojasnjujejo, kaj je pravzaprav bistvo sladil, kakšne so njihove prednosti, pa tudi nevarnosti.
Kaj je bolj zdravo: sladkor ali sladila?
Med prebivalci se vse pogosteje pojavlja vprašanje o primernosti nadomeščanja sladkorja s sladili. Znanost pretirano uživanje enega ali drugega odsvetuje.
Sladkor je nesporno povezan z razvojem kariesa, obstaja pa tudi vse več dokazov o povezavah med prekomernim uživanjem sladkih živil in različnimi kroničnimi presnovnimi boleznimi, vključno z debelostjo, nealkoholno zamaščenostjo jeter in sladkorno boleznijo tipa 2.
Najbolj problematične so sladke pijače, ki vsebujejo veliko t.i. praznih kalorij. Živilska industrija zato vse pogosteje uporablja sladila, s katerimi lahko bistveno zmanjša energijsko gostoto živil in pijač.
Tveganja zaradi visokega vnosa sladkorja
Nekateri ljudje imajo zaradi posebnih zdravstvenih razlogov, predvsem sladkorne bolezni (diabetesa), še posebej stroge zahteve za nizek vnos sladkorjev. Previsoki vnosi sladkorjev pa lahko predstavljajo zdravstveno tveganje tudi za ostale.
Uživanje sladkorja je dokazano povezano z nastankom zobnega kariesa. Problematična so lahko vsa živila z dodanimi sladkorji – na primer sladkarije, torte in sladice ter jogurti, vendar pa je zdravstvena tveganja zaradi pomanjkanja podatkov težko ovrednotiti.
Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko pojasnjuje: "Še največ dokazov o škodljivosti je zbranih za sladkane pijače, katerih uživanje so znanstveniki povezali z različnimi kroničnimi presnovnimi boleznimi, vključno z debelostjo, nealkoholno zamaščenostjo jeter in sladkorno boleznijo tipa 2. Na osnovi razpoložljivih dokazov se za zdrave ljudi priporoča, da dnevni vnos t.i. prostih sladkorjev ne bi presegal 10% dnevnega vnosa energije, kar z običajno prehrano zlahka prekoračimo. Zaradi tega živilska industrija sladkor v živilih in pijačah vse bolj pogosto nadomešča s sladili."
Uporabljati smejo izključno odobrena sladila, za katera so bili na osnovi temeljite ocene varnosti določeni tudi pogoji uporabe.
Ocene varnosti temeljijo na vzpostavljenih protokolih in dostopnih podatkih, novejše raziskave in pristopi pa nakazujejo, da nadomeščanje sladkorja z intenzivnimi sladili lahko prinaša tudi zdravstvena tveganja, zaradi česar se odsvetuje dolgoročna uporaba sladil pri zmanjševanju telesne mase pri odraslih in otrocih.
- Preberite tudi: TO je glavna razlika med rjavim in belim sladkorjem
Tveganja pretirane uporabe sladil
Sladila so skupina snovi, ki se jih uporablja v živilih in pijačah, pri katerih proizvajalci želijo ohraniti sladek okus brez dodanih sladkorjev, za katere je znano, da poleg visoke energijske vrednosti lahko tudi negativno vplivajo na procese v telesu in povzročajo zdravstvene težave.
Sladila so lahko naravnega ali sintetičnega izvora, njihova skupna lastnost pa sta sladek okus in nižja energijska vrednost v primerjavi z namiznim sladkorjem.
Vendar pa je vse več dokazov, da na dolgi rok tudi uporaba sladil ni brez zdravstvenih tveganj, zato sladila kljub nizki energijski vrednosti ne predstavljajo idealne rešitve za zmanjševanje telesne mase.
Čeprav z uporabo sladil lahko bistveno zmanjšamo energijsko gostoto nekega živila oz. pijače, je kar nekaj raziskav presenetljivo pokazalo, da količina dnevno zaužite energije med uporabniki sladil ni nujno nižja.
Nekatere raziskave so pokazale tudi, da uporaba sladil ni prispevala k zmanjšanju telesne mase ali zmanjšanju tveganja za razvoj metabolnega sindroma, kar je vzbudilo vse več vprašanj glede smotrnosti uporabe sladil pri splošni populaciji - tudi v primeru hujšanja.
Maja 2023 je Svetovna zdravstvena organizacija na osnovi sistematičnega pregleda razpoložljivih znanstvenih dokazov celo odsvetovala uporabo intenzivnih sladil za dolgoročno uravnavanje telesne mase.
"Meta-analiza dokazov je pokazala, da uporaba intenzivnih sladil ne prinaša dolgoročnih koristi pri zmanjševanju telesne mase pri odraslih in otrocih. Medtem ko zamenjava sladkorjev z intenzivnimi sladili sicer na kratek rok lahko pomaga pri zmanjševanju telesne mase, pa dolgotrajna uporaba intenzivnih sladil lahko povzroči možne neželene učinke, kot je povečano tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni in splošno umrljivost pri odraslih," pojasnjuje prof. dr. Igor Pravst.
Priporočila veljajo za celotno populacijo, z izjemo posameznikov z že obstoječo sladkorno boleznijo. Primeri odsvetovanih sladil za dolgotrajno uporabo so aspartam, acesulfam K, advantam, ciklamati, neotam, saharini, sukraloza, stevija in derivati stevije oz. steviol glikozidi.
Sladila in rakava obolenja
Sladila so se že v preteklosti, predvsem pa v zadnjih letih znašla na seznamih preučevanih potencialnih rakotvornih snovi. Posebne pozornosti je deležen aspartam, široko uporabljano sintetično sladilo, ki je bilo odobreno na osnovi ocene varnosti že v letu 1981, takrat je bila določena tudi referenčna sprejemljiva dnevna količina tega aditiva.
Ponovna ocena varnosti aspartama v EU v letu 2013 ni pokazala potrebe po spremembi pogojev njegove uporabe v živilih. Na mednarodni ravni je na osnovi novejših podatkov potencialne karcinogene učinke aspartama vzela pod drobnogled Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije.
IARC izvaja sistematične preglede razpoložljivih znanstvenih dokazov o potencialni rakotvornosti različnih snovi, pri čemer upošteva rezultate metodološko zelo pestrih raziskav.
Ob razvrstitvah snovi na takšne sezname velja opozoriti, da rakotvornost ni enkraten dogodek, saj na nastanek in razvoj raka vpliva ne le vrsta, količina in pogostost izpostavljenosti snovem, temveč tudi številni drugi dejavniki – denimo kajenje, alkohol in nezdrave prehranjevalne navade, telesna nedejavnost, stres itd.
Po drugi strani pa v prehrani poznamo tudi zaščitne dejavnike – na primer
zadostno in pestro uživanje sadja in predvsem zelenjave, kar prispeva k prehranskemu vnosu zaščitnih snovi, ki lahko delujejo preventivno.
Kako prepoznati živila z veliko sladkorja ali sladili?
Podatek o vsebnosti sladkorjev in dodanih sladilih v predpakirana živila in pijače je dostopen na označbah, pa tudi na brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš.
"Aplikacija VešKajJeš uporabnikom omogoča, da s pametnim telefonom preprosto fotografirajo črtno kodo izdelka, prikaže pa se jim podatek o morebitnih dodanih sladilih ter količini sladkorja, ki je obarvan v barve prehranskega semaforja. Če je v živilu ali pijači veliko sladkorja, bo podatek obarvan rdeče, sicer pa oranžno oz. zeleno," iz Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje doc. dr. Anita Kušar.
Kaj je torej bolj zdravo?
Tako sladkorji, kakor tudi sladila lahko v prekomernih količinah predstavljajo tveganje za zdravje. Zato je pomembno, da oboje uživamo le v omejenih količinah.
Sladila dolgoročno niso najboljše nadomestilo za sladkor, saj lahko tudi ta predstavljajo tveganje za zdravje. Novejše raziskave pa so pokazale tudi, da sladila morda ne pripomorejo k zmanjšanju telesne teže, zato tudi v primeru hujšanja uporaba slednjih ni vedno smiselna.
Najboljši nasvet je postopno privajanje na manj sladek okus, kar omogoča znižanje vnosa sladkorja brez uporabe sladil. Opozoriti velja, da tudi naravni sokovi vsebujejo precej sladkorjev, zato jih je smotrno redčiti z vodo.
Priporočila veljajo za celotno populacijo, z izjemo posameznikov z že obstoječo sladkorno boleznijo. V primeru slednje se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom, ki vam bo pomagal narediti prehranski načrt za vaše individualno stanje in potrebe.
Bonus video: Prehranska strokovnjakinja pojasnjuje vse, kar morate vedeti o rastlinski prehrani
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
